Svetloba je eden temeljnih gradnikov življenja za vse rastline, saj je vir energije za fotosintezo, proces, s katerim rastline pretvarjajo svetlobno energijo v kemično energijo za svojo rast in razvoj. Za japonsko banano, ki izvira iz subtropskih gozdov, kjer se bori za dostop do sončnih žarkov, je zagotavljanje ustreznih svetlobnih pogojev ključnega pomena za doseganje njene polne veličine. Količina in intenzivnost svetlobe neposredno vplivata na velikost in barvo listov, hitrost rasti in splošno zdravje rastline. Pravilna izbira lege glede na osončenost je zato eden prvih in najpomembnejših korakov pri sajenju te eksotične lepotice na našem vrtu.
Japonska banana je izrazito sonceljubna rastlina. Za optimalno rast potrebuje vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe na dan. Več sonca kot prejme, hitreje bo rasla in večje liste bo razvila. Najboljša lega je zato na južni ali jugozahodni strani vrta, kjer bo izpostavljena soncu večji del dneva. Na takšni legi bo rastlina pokazala vso svojo bujnost in hitro dosegla impresivno višino, kar bo ustvarilo dramatičen tropski poudarek na vrtu.
Kljub ljubezni do sonca pa lahko v najbolj vročih poletnih dneh, še posebej v območjih z močnim opoldanskim soncem, pride do rahlih opeklin na listih, če rastlini primanjkuje vode. Zato je idealna lokacija tista, ki nudi polno sonce večji del dneva, a morda rahlo, prekinjeno senco v najbolj vročih urah dneva, na primer senco višjega drevesa. Vendar pa je to prej izjema kot pravilo in v našem podnebju večina lokacij s polnim soncem ne bo predstavljala težav, če je zagotovljeno zadostno zalivanje.
Pomembno je opazovati, kako se rastlina odziva na dano lego. Če so listi temno zeleni, veliki in rast hitra, je lokacija ustrezna. Če pa so listi bledi, majhni in peclji podaljšani, je to jasen znak, da rastlina ne dobiva dovolj svetlobe. V takem primeru je treba razmisliti o presaditvi na bolj sončno mesto. Zadostna količina svetlobe je ključna ne le za estetski videz, ampak tudi za krepitev rastline in njeno pripravo na zimsko mirovanje.
Prilagajanje na različne svetlobne pogoje
Čeprav japonska banana najbolje uspeva na polnem soncu, je presenetljivo prilagodljiva in lahko prenaša tudi delno senco. V polsenčni legi, kjer prejme približno štiri do šest ur sonca na dan, bo še vedno rasla, vendar bo njena rast počasnejša, listi bodo nekoliko manjši in celotna rastlina bo manj kompaktna in robustna. Barva listov je lahko v senci celo temneje zelena, vendar bo splošna vitalnost rastline nekoliko manjša.
Več člankov na to temo
Gojenje v senci ni priporočljivo, saj bo rastlina v takih pogojih životarila. Z manj kot štirimi urami neposrednega sonca na dan bo rast močno zavrta, stebla bodo tanka in šibka, listi pa majhni. Rastlina bo bolj dovzetna za bolezni in škodljivce ter ne bo imela dovolj energije, da bi uspešno preživela zimo. Zato je izbira vsaj delno osončene lege nujna za dolgoročno preživetje in zadovoljiv videz.
Pri sajenju je treba upoštevati tudi bodočo rast sosednjih rastlin. Majhno drevo, posajeno v bližini, lahko čez nekaj let zraste in začne senčiti banano, kar bo negativno vplivalo na njeno rast. Zato je treba pri načrtovanju zasaditev razmišljati dolgoročno in predvideti, kako se bodo svetlobni pogoji na vrtu spreminjali skozi leta. Prav tako je treba banani zagotoviti dovolj prostora, da je ne bodo senčile druge, hitreje rastoče rastline.
Zanimivo je, da se lahko rastlina do določene mere prilagodi na manj idealne svetlobne pogoje. Če mlado rastlino posadimo v delno senco, se bo njen razvoj prilagodil tem pogojem. Težje pa je za starejšo rastlino, ki je vajena polnega sonca, če se svetlobni pogoji nenadoma poslabšajo, na primer zaradi rasti sosednjega drevesa. Nenadne spremembe v osvetlitvi so za rastlino vedno stresne.
Svetloba in proces fotosinteze
Fotosinteza je proces, pri katerem rastline s pomočjo sončne svetlobe, vode in ogljikovega dioksida proizvajajo glukozo (sladkor), ki je njihov vir energije, in kisik. Intenzivnost fotosinteze je neposredno odvisna od količine svetlobe. Več svetlobe (do določene točke nasičenja) pomeni hitrejšo fotosintezo in s tem več proizvedene energije za rast. Zato je razumljivo, da bo japonska banana, ki tvori ogromno listne mase v kratkem času, najuspešnejša na polnem soncu, kjer je proces fotosinteze najbolj učinkovit.
Več člankov na to temo
Listi japonske banane so veliki prav zato, da lahko ujamejo čim več sončne svetlobe. Njihova velika površina deluje kot ogromen sončni kolektor. Celice v listih vsebujejo klorofil, zeleno barvilo, ki absorbira svetlobno energijo. Rastline, ki rastejo v senci, pogosto razvijejo temneje zelene liste, saj proizvedejo več klorofila, da bi čim bolje izkoristile omejeno količino razpoložljive svetlobe. Vendar pa to ne more nadomestiti pomanjkanja svetlobne energije.
Kakovost svetlobe je prav tako pomembna. Sončna svetloba je sestavljena iz različnih valovnih dolžin (barv). Rastline za fotosintezo najbolje izkoristijo modri in rdeči del svetlobnega spektra. Umetna svetloba, ki se uporablja za gojenje rastlin v notranjih prostorih, mora zato vsebovati te valovne dolžine, da je učinkovita. Za japonsko banano, ki jo gojimo na prostem, to ni težava, saj sončna svetloba zagotavlja popoln spekter.
Poleg fotosinteze svetloba uravnava tudi druge procese v rastlini, kot sta odpiranje in zapiranje listnih rež (stomatov), skozi katere rastlina diha in izhlapeva vodo, ter fototropizem, gibanje rastline proti viru svetlobe. Če je vir svetlobe pretežno z ene strani, se bo rastlina nagibala v to smer. Zato je za enakomerno rast najboljša osvetlitev z vseh strani, kar je najlažje doseči na odprti, sončni legi.
Svetlobne zahteve pri gojenju v zaprtih prostorih
Gojenje japonske banane v zaprtih prostorih skozi celo leto je zaradi njene velikosti in visokih svetlobnih zahtev precejšen izziv. Če se odločimo za ta podvig ali če rastlino prezimujemo kot aktivno rastočo sobno rastlino, ji moramo zagotoviti najsvetlejše možno mesto v stanovanju. Idealna je postavitev tik ob veliko južno ali zahodno okno, kjer bo prejela čim več neposredne sončne svetlobe.
Tudi na najsvetlejši okenski polici bo količina svetlobe v notranjih prostorih, še posebej pozimi, bistveno manjša kot na prostem. Zato bo rast v zaprtih prostorih vedno počasnejša in rastlina bo manj robustna. Pomanjkanje svetlobe lahko poskusimo nadomestiti z uporabo rastnih luči (luči za rastline), ki oddajajo svetlobo ustreznega spektra za fotosintezo. Luči naj bodo prižgane 12 do 16 ur na dan, da se simulira dolg poletni dan.
Pri postavitvi ob okno je treba biti pozoren na morebiten prepih, saj ga rastlina ne mara. Prav tako je treba rastlino občasno zavrteti, da bo svetlobo prejemala z vseh strani in bo rasla bolj enakomerno. Pozimi, ko je ogrevanje vključeno, je zrak v prostorih pogosto zelo suh, kar ni idealno za banano. Redno pršenje listov bo pomagalo povečati zračno vlažnost in preprečiti težave, kot so suhi robovi listov in napad pršic.
Spomladi, ko se odločimo, da bomo rastlino, ki je prezimila v notranjosti, preselili na prosto, je ključno postopno privajanje. Rastline ne smemo nikoli prestaviti neposredno iz notranjih prostorov na polno sonce, saj bo to povzročilo močne sončne opekline na listih, ki so se prilagodili na nižjo svetlobno intenzivnost. Proces utrjevanja, kot je opisan v prejšnjih poglavjih, je nujen za zdrav prehod na zunanje pogoje.
