Sajenje in razmnoževanje spečega hibiskusa sta razmeroma preprosta postopka, ki omogočata enostavno vzgojo novih rastlin in ohranjanje zdravega, cvetočega grma. Pravilno sajenje je temelj za uspešno rast, saj rastlini zagotavlja trdno osnovo in dostop do vseh potrebnih virov. Ključnega pomena sta izbira primernega časa za sajenje in uporaba kakovostnega substrata, ki bo podpiral razvoj močnega koreninskega sistema. Najboljši čas za sajenje ali presajanje je pomlad, ko se rastlina prebuja iz zimskega mirovanja in ima dovolj energije za ukoreninjenje in nadaljnjo rast.
Pri izbiri sadilnega mesta ali lonca moramo upoštevati končno velikost rastline, ki lahko v optimalnih pogojih doseže tudi do tri metre v višino in širino. Če sadimo na prostem v toplejših podnebjih, izberemo lokacijo z dobro odcedno zemljo, ki je zaščitena pred močnim vetrom in opoldanskim soncem. Za sajenje v lonce izberemo posodo, ki je le nekaj centimetrov širša od koreninske grude, saj prevelik lonec zadržuje preveč vlage in povečuje tveganje za gnitje korenin. Lonec mora imeti na dnu obvezno drenažne luknje.
Priprava substrata je naslednji ključni korak. Speči hibiskus uspeva v bogati, humozni in dobro prepustni mešanici. Idealno mešanico si lahko pripravimo sami, tako da zmešamo enake dele kakovostne vrtne zemlje, komposta ali šote ter perlita ali grobega peska. Ta kombinacija zagotavlja dobro ravnovesje med zadrževanjem vlage in zračnostjo, kar je nujno za zdravje korenin. Pred sajenjem na dno lonca nasujemo plast drenažnega materiala, kot je glinopor ali drobni kamenčki, da še dodatno izboljšamo odtekanje vode.
Postopek sajenja je preprost. Rastlino previdno vzamemo iz starega lonca, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nežno pregledamo koreninsko grudo in odstranimo morebitne poškodovane ali gnile korenine. Rastlino postavimo v sredino novega lonca ali sadilne jame, tako da je vrh koreninske grude poravnan z okoliško zemljo. Prazne prostore okoli grude zapolnimo s pripravljenim substratom, ga narahlo potlačimo, da odstranimo zračne žepe, in na koncu rastlino temeljito zalijemo.
Izbira pravega substrata
Pravilna sestava zemlje je odločilna za dolgoročno zdravje in bujno cvetenje spečega hibiskusa. Rastlina potrebuje substrat, ki je hkrati bogat s hranili in sposoben dobro odvajati odvečno vodo. Komercialno dostopne mešanice za cvetoče lončnice so dobra osnova, vendar jih je pogosto treba izboljšati z dodatki za boljšo strukturo in zračnost. Dodatek perlita, vermikulita ali drobnega peska bo znatno izboljšal drenažo in preprečil zbijanje zemlje, kar je še posebej pomembno pri gojenju v loncih.
Organska snov je ključna za zagotavljanje hranil in izboljšanje strukture tal. Zato je v mešanico priporočljivo vključiti dobro prepereh kompost, šoto ali kokosova vlakna. Te sestavine ne le da bogatijo zemljo s hranili, ampak tudi pomagajo zadrževati vlago, kar zmanjšuje potrebo po pogostem zalivanju, hkrati pa ohranjajo rahlost substrata. Optimalno pH vrednost tal za speči hibiskus je rahlo kisla do nevtralna, med 6.0 in 7.0, kar večina kakovostnih substratov že zagotavlja.
Pri presajanju je pomembno, da rastline ne posadimo pregloboko. Vrh koreninske grude mora biti v isti višini ali celo rahlo nad nivojem okoliške zemlje v loncu. Pregloboko sajenje lahko povzroči gnitje stebla in oteži dihanje korenin, kar negativno vpliva na rast. Po sajenju zemljo okoli rastline rahlo potlačimo, da zagotovimo dober stik med koreninami in substratom, vendar je ne smemo preveč stisniti, da ne uničimo zračne strukture.
Za dolgoročno ohranjanje kakovosti substrata je priporočljivo vsako pomlad zamenjati zgornjo plast zemlje v loncu s svežim, s hranili bogatim kompostom. To bo rastlini zagotovilo dodatna hranila brez potrebe po popolnem presajanju, ki je potrebno le vsaki dve do tri leta. Redno dodajanje organske zastirke, kot je lubje, na površino zemlje prav tako pomaga ohranjati vlago, zmanjšuje rast plevela in postopoma dodaja hranila v tla.
Razmnoževanje s potaknjenci
Najpogostejši in najuspešnejši način razmnoževanja spečega hibiskusa je s stebelnimi potaknjenci. Ta metoda je preprosta in omogoča ustvarjanje genetsko identičnih potomcev matične rastline. Najboljši čas za jemanje potaknjencev je pozna pomlad ali zgodnje poletje, ko je rastlina v polni rasti in so poganjki dovolj močni, a še ne popolnoma oleseneli. Izberemo zdrave, močne poganjke, ki v tekočem letu še niso cveteli.
Za potaknjenec odrežemo približno 10 do 15 centimetrov dolg vršiček poganjka, rez pa naredimo tik pod listnim kolencem. Z odrezanega dela odstranimo vse spodnje liste, pustimo le dva do tri liste na vrhu, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Če so preostali listi veliki, jih lahko prerežemo na pol. Spodnji del potaknjenca lahko pomočimo v prah za ukoreninjenje, kar bo spodbudilo hitrejši in močnejši razvoj korenin, čeprav to ni nujno potrebno, saj se speči hibiskus razmeroma dobro ukoreninja tudi brez hormonov.
Pripravljene potaknjence nato posadimo v majhne lončke ali platoje, napolnjene z lahkim in zračnim substratom za ukoreninjenje. Idealna je mešanica šote in perlita ali peska v razmerju 1:1. Potaknjenec potisnemo približno 3-4 centimetre globoko v substrat in ga narahlo potlačimo okoli stebla. Po sajenju substrat dobro navlažimo in lončke pokrijemo s prozorno plastično vrečko ali pokrovom, da ustvarimo mini rastlinjak, ki bo ohranjal visoko zračno vlažnost.
Lončke s potaknjenci postavimo na toplo in svetlo mesto, vendar zaščiteno pred neposredno sončno svetlobo. Substrat mora biti ves čas rahlo vlažen, vendar ne moker. Korenine se običajno razvijejo v štirih do osmih tednih. Ko opazimo novo rast listov, je to znak, da se je potaknjenec uspešno ukoreninil. Takrat lahko postopoma odstranimo pokrov in mlado rastlino počasi privajamo na normalne pogoje, preden jo presadimo v večji lonec.
Razmnoževanje s semeni
Čeprav je razmnoževanje s potaknjenci bolj pogosto, je speči hibiskus mogoče vzgojiti tudi iz semen, kar pa je nekoliko daljši in manj zanesljiv postopek. Semena se razvijejo v majhnih plodovih po cvetenju, če so bili cvetovi uspešno oprašeni. Plodovi so sprva zeleni, ko dozorijo, pa se obarvajo rdeče. Ko so plodovi zreli, jih oberemo in iz njih izluščimo majhna, trda semena, ki jih pred setvijo dobro očistimo in posušimo.
Pred setvijo je priporočljivo semena namočiti v topli vodi za 12 do 24 ur. To pomaga zmehčati trdo semensko ovojnico in pospeši kalitev. Po namakanju semena posejemo v plitve posode ali platoje, napolnjene s kakovostnim substratom za setev. Semena položimo na površino substrata in jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje, debelo približno pol centimetra. Substrat nato nežno navlažimo z razpršilko, da semen ne odplaknemo.
Za uspešno kalitev semena potrebujejo toploto in stalno vlago. Posodo s semeni pokrijemo s prozornim pokrovom ali plastično folijo, da ohranimo visoko vlažnost, in jo postavimo na toplo mesto s temperaturo med 24 in 27 stopinjami Celzija. Uporaba grelne podloge lahko bistveno izboljša odstotek kalitve. Kalitev je lahko neenakomerna in traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, zato je potrebna potrpežljivost.
Ko sejančki razvijejo prva dva prava lista, jih lahko previdno presadimo v posamezne majhne lončke. Pri presajanju pazimo, da čim manj poškodujemo nežne korenine. Mlade rastlinice nato gojimo naprej na svetlem mestu, zaščitenem pred neposrednim soncem, in skrbimo za redno vlažnost substrata. Rastline, vzgojene iz semen, morda ne bodo imele povsem enakih lastnosti kot matična rastlina in bodo potrebovale več let, da prvič zacvetijo.
Presajanje in nega mladih rastlin
Presajanje spečega hibiskusa je priporočljivo opraviti vsaki dve do tri leta ali ko korenine popolnoma prerastejo lonec in začnejo kukati skozi drenažne luknje. Najboljši čas za to opravilo je pomlad, ko se rastlina prebuja in ima največ moči za okrevanje po presajanju. Izberemo lonec, ki je v premeru za približno 3-5 cm večji od prejšnjega. Uporaba prevelikega lonca ni priporočljiva, saj se v odvečni zemlji zadržuje preveč vlage, kar lahko vodi v gnitje korenin.
Dan pred presajanjem rastlino dobro zalijemo, da bo zemlja lažje odstopila od sten lonca. Rastlino previdno obrnemo na stran in jo s potrkanjem po dnu lonca sprostimo. Koreninsko grudo nežno pregledamo, odstranimo staro, izčrpano zemljo in zrahljamo morebitne preveč zbite korenine. S čistimi škarjami odrežemo vse poškodovane, suhe ali gnile korenine. To bo spodbudilo rast novih, zdravih korenin.
Na dno novega lonca nasujemo plast drenaže, nato pa dodamo nekaj svežega substrata. Rastlino postavimo v sredino lonca in pazimo, da je na pravilni višini. Praznino okoli koreninske grude napolnimo s svežo mešanico zemlje in jo rahlo potlačimo. Po presajanju rastlino temeljito zalijemo, da se zemlja usede in odstranijo zračni žepi. Počakamo, da odvečna voda odteče iz lonca.
Po presajanju rastlino za nekaj tednov postavimo na mesto z nekoliko manj svetlobe in jo zaščitimo pred prepihom, da zmanjšamo stres. V tem času je ne gnojimo, saj mora najprej razviti nov koreninski sistem. Z rednim gnojenjem začnemo šele, ko opazimo znake nove rasti, običajno po štirih do šestih tednih. Pravilno presajanje bo rastlini dalo nov zagon za rast in cvetenje v prihajajoči sezoni.
