Uspešno sajenje in razmnoževanje škrlatnordeče sretene sta temeljna postopka, ki vsakemu vrtnarju omogočata, da to čudovito trajnico vključi v svoj vrt in sčasoma poveča njeno število. Pravilno izvedeno sajenje zagotavlja, da se rastlina hitro in dobro ukorenini, kar je osnova za zdravo rast in obilno cvetenje v prihodnjih letih. Po drugi strani pa nam poznavanje različnih metod razmnoževanja, kot sta delitev in setev semena, omogoča, da to privlačno rastlino delimo z drugimi ali pa z njo zapolnimo večje površine v vrtu. Celoten proces, od priprave tal do nege mladih rastlin, zahteva skrbnost in pozornost do podrobnosti.
Preden se lotimo sajenja, je ključnega pomena izbira ustreznega časa in priprava sadilnega mesta. Najboljši čas za sajenje sadik škrlatnordeče sretene je pomlad ali zgodnja jesen. Pomladansko sajenje omogoča rastlini, da se dobro ukorenini pred poletno vročino, medtem ko jesensko sajenje izkoristi topla tla in milejše vreme, da se rastlina utrdi pred zimo. Priprava mesta vključuje rahljanje tal, odstranjevanje plevela in izboljšanje strukture tal z dodajanjem komposta, kar bo mladim koreninam olajšalo rast.
Razmnoževanje škrlatnordeče sretene je mogoče na dva glavna načina: vegetativno z delitvijo koreninske grude ali generativno s semeni. Delitev je najbolj zanesljiv in hiter način za pridobivanje novih rastlin, ki bodo identične matični rastlini, kar je še posebej pomembno pri gojenih sortah. Setev semena je po drugi strani bolj dolgotrajen proces in rastline, ki zrastejo iz semen, lahko kažejo nekaj variabilnosti v lastnostih. Izbira metode je odvisna od naših ciljev in količine časa, ki smo ga pripravljeni vložiti.
Ne glede na izbrano metodo sajenja ali razmnoževanja je nega mladih rastlin ključna za njihov nadaljnji uspeh. V prvih nekaj tednih po sajenju ali presajanju je treba rastlinam zagotoviti redno in zadostno vlažnost, da se koreninski sistem dobro razvije. Prav tako jih je treba zaščititi pred močnim soncem in vetrom, dokler se ne prilagodijo na novo okolje. Skrbna nega v tej občutljivi fazi bo poplačana z močnimi in zdravimi rastlinami, ki bodo krasile vrt v prihodnjih sezonah.
Pravilen čas in priprava na sajenje
Izbira pravega časa za sajenje škrlatnordeče sretene je odločilna za njen uspešen razvoj. Optimalna obdobja za to opravilo sta pomlad, po zadnji nevarnosti pozebe, in zgodnja jesen, vsaj šest tednov pred prvo pričakovano zmrzaljo. Pomladansko sajenje omogoča rastlini, da celotno rastno sezono izkoristi za razvoj močnega koreninskega sistema. Jesensko sajenje pa ima prednost v tem, da so tla še vedno topla od poletja, kar spodbuja hitro rast korenin, hkrati pa je zračne vlage več in so temperature milejše, kar zmanjšuje stres za rastlino.
Ko smo izbrali ustrezen čas, sledi skrbna priprava sadilnega mesta. Škrlatnordeča sretena potrebuje sončno do polsenčno lego in zelo dobro odcedna tla. Pred sajenjem je treba izbrano površino temeljito očistiti vsega plevela in njegovih korenin, ki bi lahko konkurirale mladi sadiki za vodo in hranila. Tla je treba prekopati do globine približno 30-40 centimetrov, da jih zrahljamo in omogočimo lažje prodiranje korenin v globino.
Izboljšanje sestave tal je naslednji ključni korak. Če so tla težka in glinena, je nujno dodati material za izboljšanje drenaže, kot je grob pesek ali droben prod. Ne glede na tip tal pa je priporočljivo vmešati izdatno količino organske snovi, na primer zrelega komposta, listovke ali dobro uležanega hlevskega gnoja. Organska snov ne le izboljša strukturo in odcednost tal, temveč jih tudi obogati s hranili, ki so potrebna za začetno rast in razvoj rastline.
Zadnji korak priprave je uravnavanje pH vrednosti tal, če je to potrebno. Škrlatnordeča sretena najbolje uspeva v tleh z nevtralno do rahlo kislo pH vrednostjo (med 6.0 in 7.0). S preprostim testom za tla lahko preverimo pH in ga po potrebi prilagodimo. Za zvišanje pH vrednosti (če so tla prekisla) dodamo apno, za znižanje (če so tla preveč bazična) pa žveplo v prahu ali kislo šoto. S tem ustvarimo idealno okolje, v katerem bo rastlina lahko učinkovito črpala hranila.
Postopek sajenja korak za korakom
Ko je sadilno mesto ustrezno pripravljeno, lahko pričnemo s samim postopkom sajenja. Najprej izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo približno dvakrat širša in enako globoka kot je koreninska gruda sadike. Širša jama omogoča, da se korenine lažje razširijo v okoliško zrahljano zemljo, kar pospeši ukoreninjanje. Na dno jame lahko dodamo pest organskega gnojila z počasnim sproščanjem, da zagotovimo dodatna hranila v prvi fazi rasti.
Sadiko previdno vzamemo iz lončka. Če so korenine na dnu močno prepletene in tvorijo gosto gmoto, jih nežno razrahljamo s prsti. To spodbuja korenine, da rastejo navzven v novo zemljo, namesto da bi nadaljevale krožno rast znotraj oblike lončka. Pazimo, da pri tem ne poškodujemo preveč drobnih koreninic, saj so te ključne za črpanje vode in hranil. Postopek naj bo nežen, a odločen.
Sadiko postavimo v sredino sadilne jame tako, da je vrh koreninske grude poravnan z nivojem okoliške zemlje. Zelo pomembno je, da rastline ne posadimo pregloboko, saj lahko to povzroči gnitje stebla in koreninskega vratu. Ko je sadika na pravi višini, jamo postopoma zapolnimo s pripravljeno mešanico zemlje in komposta. Med polnjenjem zemljo rahlo potlačimo, da odstranimo zračne žepe in zagotovimo dober stik med koreninami in zemljo.
Po končanem sajenju rastlino temeljito zalijemo. Obilno zalivanje pomaga, da se zemlja usede okoli korenin in odstrani preostale zračne žepe. Voda je ključna za zmanjšanje presaditvenega šoka in spodbujanje takojšnje rasti novih korenin. Okoli posajene rastline lahko ustvarimo manjšo vdolbino ali zalivalni kolobar, ki bo pomagal zadrževati vodo neposredno v območju korenin. V prvih nekaj tednih po sajenju je treba ohranjati enakomerno vlažnost tal.
Razmnoževanje z delitvijo koreninske grude
Delitev koreninske grude je najpogostejši, najlažji in najbolj zanesljiv način vegetativnega razmnoževanja škrlatnordeče sretene. Ta postopek ne služi le za pridobivanje novih rastlin, amprav je tudi pomemben za pomlajevanje starejših, pregostih šopov, ki sčasoma začnejo slabše cveteti. Idealni čas za delitev je zgodaj spomladi, ko se rastlina šele prebuja, ali pa zgodaj jeseni, ko se rast umiri, a so tla še vedno dovolj topla za ukoreninjenje novih sadik. Izogibajmo se delitvi v vročini poletja.
Postopek se začne s previdnim izkopavanjem celotne rastline. Z vilami ali lopato kopljemo v zadostni razdalji od središča rastline, da čim manj poškodujemo koreninski sistem. Ko je gruda izkopana, z nje nežno otresemo odvečno zemljo, da bolje vidimo strukturo korenin in rastnih brstov. To nam bo olajšalo odločitev, kje in kako bomo grudo razdelili.
Za samo delitev lahko uporabimo oster nož, lopato ali pa grudo preprosto razdelimo z rokami, če ni preveč zbita. Vsak nov del mora imeti dobro razvit koreninski sistem in vsaj enega do tri močne rastne brste ali poganjke. Stare, olesenele in neodzivne sredinske dele grude lahko zavržemo, saj so manj vitalni. Cilj je pridobiti zdrave in močne dele z zunanjega roba matične rastline, ki imajo največji potencial za nadaljnjo rast.
Novo pridobljene sadike takoj posadimo na pripravljena mesta, pri čemer sledimo enakemu postopku kot pri sajenju sadik iz lončkov. Pomembno je, da jih ne pustimo, da se korenine izsušijo. Po sajenju jih obilno zalijemo in skrbimo za redno vlažnost tal, dokler ne opazimo novih znakov rasti. Delitev je za rastlino stresen postopek, zato lahko traja nekaj časa, da si opomore, vendar bo naslednjo sezono nagradila naš trud z bujnejšo rastjo in cvetenjem.
Razmnoževanje s semeni
Razmnoževanje škrlatnordeče sretene s semeni je zanimiv, a nekoliko bolj zahteven in dolgotrajen postopek kot delitev. Semena lahko naberemo z lastnih rastlin, ko cvetovi ovenijo in se razvijejo semenske glavice, ali pa jih kupimo. Če nabiramo lastna semena, počakamo, da se semenske glavice popolnoma posušijo na rastlini, nato pa jih poberemo in shranimo v suhem in hladnem prostoru do setve. Upoštevati je treba, da hibridne sorte, vzgojene iz semen, morda ne bodo ohranile vseh lastnosti matične rastline.
Semena sretene za kalitev potrebujejo obdobje hladne stratifikacije, kar pomeni, da morajo biti izpostavljena nizkim temperaturam in vlagi, da se prekine njihovo mirovanje. To lahko storimo naravno, tako da semena posejemo na prosto že jeseni. V tem primeru bodo semena prezimila v tleh in spomladi, ko se bodo pogoji izboljšali, začela kaliti. Ta metoda je preprosta, vendar je lahko kaljivost manj zanesljiva zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer.
Za bolj nadzorovano kalitev lahko izvedemo umetno hladno stratifikacijo. Semena zmešamo z majhno količino vlažnega peska ali vermikulita, zmes damo v plastično vrečko z zapiralom in jo za 4 do 6 tednov postavimo v hladilnik. Po končanem obdobju stratifikacije semena posejemo v setvene platoje ali lončke, napolnjene s kakovostnim substratom za setev. Semena le rahlo pokrijemo z zemljo, saj za kalitev potrebujejo nekaj svetlobe.
Po setvi poskrbimo, da je substrat ves čas rahlo vlažen, a ne razmočen. Platoje postavimo na svetlo mesto s temperaturo okoli 18-21 °C. Kalitev običajno traja od dva do štiri tedne. Ko sejančki razvijejo dva para pravih listov, jih lahko previdno presadimo v posamezne lončke. Mlade rastlinice postopoma utrjujemo in jih navajamo na zunanje pogoje, preden jih spomladi, po zadnji nevarnosti slane, presadimo na stalno mesto v vrtu.
Nega mladih rastlin po sajenju ali presajanju
Obdobje takoj po sajenju ali presajanju je za škrlatnordečo sreteno ključnega pomena in zahteva posebno pozornost. Glavna naloga v tem času je zagotoviti optimalne pogoje za ukoreninjenje in zmanjšati presaditveni šok. Najpomembnejši dejavnik je voda. Tla okoli mlade rastline morajo biti stalno enakomerno vlažna, vendar ne razmočena. Redno preverjamo vlažnost s prstom in zalivamo, ko se zgornja plast zemlje začne sušiti. To je še posebej pomembno v prvih dveh do treh tednih.
Mlade rastline so bolj občutljive na ekstremne vremenske razmere. Če smo jih sadili spomladi in napovedujejo močno sonce ali vročinski val, je priporočljivo, da jih v najhujši vročini dneva rahlo zasenčimo. To lahko storimo z vrtno kopreno ali mrežo za senčenje. Podobno jih je treba zaščititi pred močnim vetrom, ki jih lahko izsuši ali celo poškoduje. Zaščita jim omogoča, da energijo usmerijo v rast korenin, namesto v boj z neugodnimi pogoji.
V prvem mesecu po sajenju se izogibamo gnojenju z močnimi mineralnimi gnojili. Organska snov, ki smo jo dodali med pripravo tal, običajno zadostuje za začetne potrebe rastline. Prekomerno gnojenje lahko poškoduje mlade, občutljive korenine in povzroči več škode kot koristi. S prvim lahkim dognojevanjem lahko pričnemo, ko opazimo, da je rastlina začela aktivno rasti in razvijati nove liste.
Redno preverjamo tudi okolico rastline in odstranjujemo morebitni plevel, ki bi ji lahko konkuriral za vire. Obenem smo pozorni na morebiten pojav škodljivcev ali bolezni. Mlade in oslabljene rastline so lahko bolj dovzetne za napade. S pravočasnim ukrepanjem lahko preprečimo večje težave. S skrbno in dosledno nego v tej začetni fazi bomo postavili trdne temelje za zdravo in cvetočo rastlino v prihodnosti.
