Sajenje in razmnoževanje širokolistnega grahorja sta preprosta postopka, ki omogočata enostavno vključitev te čudovite trajnice v vsak vrt. Ne glede na to, ali začenjaš s semeni, kupljenimi sadikami ali pa želiš razmnožiti obstoječo rastlino, uspeh je skoraj zagotovljen, če upoštevaš nekaj osnovnih navodil. Ta vzdržljiva plezalka se hitro prilagodi in razraste, zato je poznavanje pravilnih tehnik sajenja ključno za vzpostavitev močne in zdrave rastline že od samega začetka. Razmnoževanje pa ponuja priložnost, da to lepoto deliš z drugimi ali pa z njo zapolniš večje površine vrta brez dodatnih stroškov. Z upoštevanjem nasvetov o pripravi tal, izbiri časa in metodah razmnoževanja boš ustvaril idealne pogoje za bujno rast in obilico cvetov.
Optimalen čas in priprava na sajenje
Izbira pravega časa za sajenje širokolistnega grahorja je ključna za uspešno ukoreninjenje in nadaljnjo rast. Najboljši čas za sajenje sadik ali setev semen neposredno na prosto je pomlad, ko mine nevarnost zadnje pozebe. Temperature tal naj bi bile vsaj 10-15 °C, saj to spodbuja hitro kalitev in rast. Sajenje spomladi omogoča rastlini, da se do zime dobro ukorenini in okrepi, kar poveča njene možnosti za preživetje v hladnejših mesecih. Alternativno lahko semena sejemo tudi pozno poleti ali zgodaj jeseni, vsaj šest do osem tednov pred prvo pričakovano slano, kar rastlini prav tako omogoči dovolj časa za razvoj koreninskega sistema.
Preden se lotiš sajenja, je nujna skrbna priprava tal. Širokolistni grahor ni izbirčen, vendar najbolje uspeva v dobro odcednih tleh, bogatih z organsko snovjo. Če so tla v tvojem vrtu težka in glinena, jih je potrebno izboljšati z dodajanjem komposta, šote ali peska, da se izboljša drenaža in zračnost. Prekopavanje tal do globine vsaj 30 centimetrov bo zrahljalo zemljo in omogočilo koreninam lažji prodor v globino. Hkrati s prekopavanjem odstrani ves plevel in kamenje, ki bi lahko oviralo rast.
Priprava vključuje tudi načrtovanje postavitve opore, po kateri se bo rastlina vzpenjala. Oporo, naj bo to mreža, pergola ali preproste palice, je najbolje namestiti pred ali med samim sajenjem. S tem se izogneš kasnejšim poškodbam korenin, do katerih bi lahko prišlo pri nameščanju opore ob že rastočo rastlino. Poskrbi, da bo opora stabilna in dovolj visoka, saj lahko odrasla rastlina doseže precejšnjo težo in višino. Pravilno načrtovanje lokacije in opore je temelj za estetsko in zdravo rast v prihodnjih letih.
Za sajenje semen je priporočljiva predhodna priprava, ki pospeši kalitev. Semena širokolistnega grahorja imajo trdo lupino, zato jih je dobro čez noč namakati v mlačni vodi. Druga možnost je, da lupino previdno zarežeš z nožem ali jo podrgneš z brusnim papirjem (skarifikacija). Ta postopek omogoči vodi lažji vstop v seme in spodbudi kalitveni proces. Po tej pripravi so semena pripravljena za setev v notranjih prostorih ali neposredno na gredo, kar znatno poveča odstotek uspešne kalitve.
Postopek sajenja semen
Sajenje širokolistnega grahorja iz semen je ekonomičen in zadovoljujoč način za vzgojo večjega števila rastlin. Postopek se lahko začne v zaprtih prostorih, približno šest do osem tednov pred zadnjim pričakovanim datumom pozebe, ali pa s setvijo neposredno na prosto, ko so tla že dovolj ogreta. Za notranjo setev uporabi majhne lončke ali setvene platoje, napolnjene s kakovostnim substratom za sejanje. Predhodno pripravljena semena (namočena ali skarificirana) položi približno 1-2 centimetra globoko v substrat. Običajno v vsak lonček posejemo dve do tri semena, kasneje pa ohranimo le najmočnejšo sadiko.
Po setvi je potrebno substrat dobro navlažiti, vendar ne razmočiti. Lončke prekrij s prozorno folijo ali pokrovom, da ohraniš visoko zračno vlago, kar pospešuje kalitev. Postavi jih na toplo in svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Idealna temperatura za kalitev je med 18 in 21 °C. Semena običajno vzklijejo v 10 do 21 dneh. Ko se pojavijo prvi kalčki, odstrani pokrov in sadikam zagotovi veliko svetlobe, da preprečiš njihovo pretegovanje in šibkost.
Ko sadike razvijejo dva para pravih listov, je čas, da jih utrdiš. Ta postopek postopnega privajanja na zunanje pogoje je ključen, da rastline ne doživijo šoka ob presajanju na prosto. Začni tako, da sadike za nekaj ur na dan postaviš na zaščiteno zunanje mesto, v senco. Postopoma, v obdobju enega do dveh tednov, podaljšuj čas, ki ga preživijo zunaj, in jih počasi izpostavljaj tudi neposredni sončni svetlobi. Ko mine nevarnost pozebe in so sadike utrjene, so pripravljene za presajanje na končno mesto v vrtu.
Pri neposredni setvi na prosto je postopek podoben, le da odpade skrb za presajanje. Pripravljeno gredico dobro zrahljaj in poravnaj. Semena posej v vrste ali skupine, približno 2-3 centimetre globoko in na razdalji približno 15-20 centimetrov. Po setvi zemljo rahlo potlači in dobro zalij. Tla ohranjaj enakomerno vlažna vse do kalitve. Ko rastline zrastejo nekaj centimetrov visoko, jih po potrebi razredči, tako da med njimi ostane dovolj prostora za nemoteno rast in razvoj.
Sajenje sadik in presajanje
Sajenje že vzgojenih sadik, bodisi kupljenih v vrtnariji ali vzgojenih doma iz semen, je najhitrejši način, da na vrtu vzpostaviš rastlino širokolistnega grahorja. Najboljši čas za presajanje na prosto je pomlad, ko so tla že dovolj ogreta in ni več nevarnosti slane. Pred sajenjem je ključnega pomena, da sadike, ki so rasle v zaščitenih pogojih, postopoma privadiš na zunanje razmere. Ta proces utrjevanja, ki traja približno teden dni, prepreči šok in opekline na listih ter zagotovi, da se bo rastlina lažje in hitreje ukoreninila na novi lokaciji.
Na izbrani in pripravljeni lokaciji izkoplji sadilno jamo, ki naj bo približno dvakrat širša in enako globoka kot lonček, v katerem je sadika. Dobro pripravljena sadilna jama omogoča koreninam, da se lažje razširijo v okoliško zemljo. Na dno jame lahko dodaš pest komposta ali organskega gnojila z počasnim sproščanjem, kar bo rastlini zagotovilo dodatna hranila za začetno rast. Preden sadiko vzameš iz lončka, jo dobro zalij, saj bo to olajšalo odstranjevanje koreninske grude in zmanjšalo stres za rastlino.
Sadiko previdno vzemi iz lončka, pri tem pa pazi, da ne poškoduješ koreninske grude. Nežno zrahljaj morebitne zavozlane korenine na dnu in ob straneh, da spodbudiš njihovo rast navzven v novo zemljo. Postavi jo v sredino sadilne jame, tako da je vrh koreninske grude poravnan z nivojem okoliške zemlje. Jamo nato zapolni z mešanico vrtne zemlje in komposta, zemljo okoli sadike pa rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe. Po sajenju rastlino temeljito zalij, da se zemlja dobro sprime s koreninami.
Po sajenju je pomembno, da rastlino redno spremljaš in ji zagotoviš ustrezno nego v prvih tednih, ki so ključni za ukoreninjenje. Tla naj bodo enakomerno vlažna, vendar ne razmočena. Mlade poganjke čim prej usmeri proti pripravljeni opori, da se lahko začnejo oprijemati. Uporaba zastirke okoli rastline bo pomagala ohranjati vlago, zavirati rast plevela in ščititi korenine pred temperaturnimi nihanji. Z ustrezno začetno nego bo tvoj širokolistni grahor hitro začel rasti in se razvijati v močno in bujno cvetočo plezalko.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje širokolistnega grahorja s potaknjenci je učinkovita vegetativna metoda, ki zagotavlja, da bo nova rastlina genetsko identična matični rastlini. To je še posebej koristno, če želiš ohraniti lastnosti določene sorte. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je pozna pomlad ali zgodnje poletje, ko je rastlina v polni rasti, poganjki pa so že nekoliko oleseneli, a še vedno prožni. Izberi zdrave, močne poganjke, ki nimajo cvetov ali popkov, saj se energija takšnih potaknjencev lažje usmeri v razvoj korenin namesto v cvetenje.
Za potaknjenec odreži približno 10 do 15 centimetrov dolg del stebla, rez pa naredi tik pod listnim vozliščem (kolencem), saj je na tem mestu koncentracija rastnih hormonov največja. Uporabi oster in čist nož ali škarje, da preprečiš poškodbe tkiva in prenos bolezni. Z odrezanega dela odstrani spodnje liste, na vrhu pa pusti le dva do tri pare listov. Večja listna površina bi povzročila prekomerno izhlapevanje vode, kar bi lahko izčrpalo potaknjenec, preden bi uspel razviti korenine.
Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v prašek za ukoreninjenje, ki vsebuje rastne hormone, kar bo pospešilo in izboljšalo možnost za uspešno ukoreninjenje. Kljub temu širokolistni grahor pogosto dobro korenini tudi brez uporabe hormonskih pripravkov. Pripravi lončke z mešanico šote in peska ali perlita, ki zagotavlja dobro zračnost in odcednost. S svinčnikom naredi luknjico v substrat in vanjo previdno vstavi potaknjenec, tako da je vsaj eno listno vozlišče pod površino. Substrat okoli potaknjenca rahlo potlači.
Lončke s potaknjenci postavi na toplo in svetlo mesto, vendar zaščiteno pred neposrednim soncem. Za ohranjanje visoke zračne vlage, ki je ključna za uspešno ukoreninjenje, jih lahko pokriješ s prozorno plastično vrečko ali jih postaviš v mini rastlinjak. Redno preverjaj vlago substrata in ga po potrebi prši z vodo. Korenine se običajno razvijejo v štirih do šestih tednih. Ko opaziš novo rast, je to znak, da se je potaknjenec ukoreninil. Takrat lahko odstraniš pokrov in mlado rastlino postopoma privajaš na zunanje pogoje, preden jo presadiš na stalno mesto.
Delitev koreninske grude
Delitev koreninske grude je preprosta in zanesljiva metoda za razmnoževanje in pomlajevanje starejših, dobro uveljavljenih rastlin širokolistnega grahorja. Ta postopek je priporočljivo opraviti vsakih tri do pet let, ko opaziš, da je rastlina v sredini postala manj gosta ali da cvetenje peša. Z delitvijo ne le pridobiš nove rastline, ampak tudi spodbudiš matično rastlino k bolj bujni rasti. Najboljši čas za delitev je zgodnja pomlad, tik preden se začne nova rastna sezona, ali pa jeseni, po koncu cvetenja.
Za začetek je potrebno celotno rastlino previdno izkopati iz zemlje. Uporabi vile ali ostro lopato in koplji v dovolj velikem loku okoli rastline, da čim manj poškoduješ koreninski sistem. Ko je gruda sproščena, jo dvigni iz zemlje in otresi odvečno zemljo, da si lažje ogledaš strukturo korenin in rastnih brstov. To ti bo pomagalo določiti najboljša mesta za delitev. Stare, olesenele in odmrle dele v sredini grude lahko takoj odstraniš.
Koreninsko grudo razdeli na več manjših delov. To lahko storiš z ostro lopato, velikim nožem ali pa jo preprosto razdeliš z rokami, če je dovolj rahla. Vsak nov del mora imeti vsaj en močan rastni brst (očesce) in dober del zdravega koreninskega sistema. Manjši deli se bodo prav tako prijeli, vendar bodo potrebovali več časa, da se razvijejo v močno rastlino. Poskusi ustvariti kose, ki so uravnoteženi glede na razmerje med koreninami in nadzemnimi deli.
Novo pridobljene dele čim prej posadi na pripravljena mesta v vrtu ali v lonce. Sadilne jame naj bodo dovolj velike, da se korenine lahko prosto razporedijo. Posadi jih na enako globino, kot so rasli prej. Po sajenju zemljo dobro potlači in rastline temeljito zalij. V prvih tednih po delitvi je pomembno, da tla ohranjaš enakomerno vlažna, saj to spodbuja rast novih korenin in lajša stres, ki ga je rastlina doživela med postopkom. Že v prvi sezoni po delitvi bodo nove rastline lepo pognale in te razveselile s cvetenjem.
