Sajenje in razmnoževanje rožnatega zimzelena sta ključna postopka, ki ti omogočata, da vsako leto znova uživaš v lepoti te čudovite cvetlice. Čeprav večina vrtnarjev kupi že vzgojene sadike, je razmnoževanje s semeni ali potaknjenci odličen način za pridobitev večjega števila rastlin po nižji ceni. Pravilno sajenje je temelj za zdravo rast, saj rastlini zagotovi najboljše možne pogoje za razvoj korenin in nadaljnjo rast. Ne glede na to, ali sadiš kupljene sadike ali lastne vzgojene rastline, je pomembno upoštevati nekaj osnovnih pravil glede časa sajenja, priprave zemlje in samega postopka. S tem boš zagotovo postavil trdne temelje za bujno cvetočo sezono.
Uspešno sajenje se začne z izbiro pravega časa, ki je odvisen od lokalnih podnebnih razmer. Rožnati zimzelen je izjemno občutljiv na mraz, zato ga na prosto sadimo šele, ko mine vsaka nevarnost pozebe. V večini celinske Slovenije je to običajno po 15. maju, ko se tla že dovolj ogrejejo in so tudi nočne temperature stabilno nad 10 °C. Prenagljeno sajenje v hladno zemljo lahko povzroči šok za rastlino, upočasni njeno rast in poveča dovzetnost za bolezni. Zato je potrpežljivost pri sajenju ključnega pomena.
Priprava tal je naslednji korak, ki ga ne smeš zanemariti. Ne glede na to, ali sadiš v lonce ali na gredice, mora biti zemlja dobro odcedna in bogata s hranili. Za gredice zemljo dobro prekoplji in ji dodaj kompost ali organska gnojila, da izboljšaš strukturo in rodovitnost. Pri sajenju v posode izberi kakovosten substrat za cvetoče rastline in mu za boljšo drenažo primešaj perlit ali pesek. Poskrbi, da imajo vse posode ustrezne drenažne luknje na dnu, saj zastajanje vode hitro povzroči propad rastline.
Razmnoževanje rožnatega zimzelena je mogoče na dva načina: s semeni ali s potaknjenci. Setev semen je nekoliko daljši proces, ki zahteva več potrpljenja, medtem ko je razmnoževanje s potaknjenci hitrejše in zagotavlja, da bodo nove rastline genetsko enake materinski. Oba načina sta relativno enostavna in primerna tudi za manj izkušene vrtnarje. Spoznavanje teh tehnik ti omogoča večjo samostojnost pri načrtovanju zasaditev in širjenju tvoje zbirke teh prelepih rastlin.
Priprava na sajenje
Skrbna priprava pred sajenjem je ključ do uspeha in dolgoročnega zdravja tvojih rožnatih zimzelenov. Ta faza vključuje izbiro zdravih sadik, pripravo primerne zemlje in izbiro ustrezne lokacije. Pri nakupu sadik v vrtnariji pozorno preglej rastline. Izberi tiste, ki imajo kompaktno, gosto rast, temno zelene liste brez znakov bolezni ali škodljivcev ter že razvite cvetne popke ali cvetove. Izogibaj se sadikam z rumenimi listi, dolgimi in šibkimi stebli ali tistim, ki so videti ovenele.
Več člankov na to temo
Preden prineseš nove rastline domov, je priporočljivo, da jih za nekaj dni postaviš v karanteno, ločeno od ostalih rastlin. To je preventivni ukrep, s katerim preprečiš morebiten prenos bolezni ali škodljivcev na tvoj obstoječi vrt. V tem času rastline dobro opazuj. Pred sajenjem je prav tako pomembno, da sadike postopoma privajaš na zunanje pogoje, še posebej, če so bile vzgojene v rastlinjaku. Ta postopek, imenovan utrjevanje, traja približno teden dni, med katerim rastline za nekaj ur na dan postavljaš na prosto, postopoma podaljšuješ čas in jih izpostavljaš bolj neposredni sončni svetlobi.
Priprava sadilnega mesta je enako pomembna. Če sadiš na gredico, jo očisti plevela in prekoplji do globine vsaj 20-30 cm. Dodaj zrel kompost ali drugo organsko gnojilo, da obogatiš tla in izboljšaš njihovo strukturo. Če sadiš v posode, jih temeljito očisti, še posebej, če si jih uporabljal prejšnjo sezono, da odstraniš morebitne ostanke bolezni. Pripravi mešanico zemlje, kot je opisano zgoraj, in napolni posode, pri čemer pusti dovolj prostora za koreninsko grudo sadike.
Zadnji korak priprave je načrtovanje razporeditve rastlin. Rožnati zimzelen potrebuje dovolj prostora za rast in dobro kroženje zraka, kar preprečuje razvoj bolezni. Pri sajenju v gredice ohranjaj razdaljo med sadikami približno 25-30 cm. Pri sajenju v kombinirane posode upoštevaj končno velikost rastline in ji zagotovi dovolj prostora, da se lahko razvije, ne da bi jo druge rastline preveč zasenčile ali dušile. Pravilno načrtovana zasaditev bo estetsko privlačna in bo omogočila optimalno rast vsem rastlinam.
Postopek sajenja v lonce in na gredice
Sam postopek sajenja rožnatega zimzelena je preprost, a zahteva nekaj previdnosti, da se ne poškoduje koreninski sistem. Ko imaš pripravljeno sadilno mesto in utrjene sadike, je čas za sajenje. Najboljši čas za to opravilo je oblačen dan ali pozno popoldne, da se izogneš močnemu soncu, ki bi lahko povzročilo dodaten stres za sveže posajene rastline. Pred sajenjem sadike dobro zalij, da bo koreninska gruda vlažna in se bo lažje ločila od lončka.
Več člankov na to temo
Nežno stisni lonček, da se koreninska gruda zrahlja, nato pa rastlino previdno vzemi ven, tako da obrneš lonček na glavo in jo primeš za osnovo stebla. Nikoli ne vleci rastline za steblo ali liste. Če so korenine močno prepletene in zgoščene na dnu, jih nežno razrahljaj s prsti. To bo spodbudilo rast korenin v novo zemljo. Izkoplji sadilno jamo, ki je nekoliko širša in enako globoka kot koreninska gruda.
Postavi rastlino v sredino jame in pazi, da bo zgornji del koreninske grude poravnan z okoliško zemljo. Sajenje pregloboko lahko povzroči gnitje stebla, medtem ko previsoko sajenje izpostavi korenine izsuševanju. Zapolni prostor okoli koreninske grude z zemljo, jo rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe, in pazi, da ne poškoduješ korenin. Pomembno je zagotoviti dober stik med koreninami in zemljo, saj to omogoča hitro črpanje vode in hranil.
Po sajenju rastlino temeljito zalij. To bo pomagalo, da se zemlja usede okoli korenin in zagotovilo potrebno vlago za začetno rast. V prvih nekaj dneh po sajenju redno preverjaj vlažnost zemlje in jo ohranjaj enakomerno vlažno, a ne razmočeno. Ko opaziš, da je rastlina začela tvoriti nove liste in cvetove, je to znak, da se je uspešno ukoreninila in je pripravljena na nadaljnjo rast in cvetenje.
Razmnoževanje s semeni
Razmnoževanje rožnatega zimzelena s semeni je odličen način za pridobitev velikega števila rastlin, čeprav zahteva nekaj več časa in načrtovanja. S setvijo je treba začeti v zaprtih prostorih, približno 10 do 12 tednov pred zadnjim pričakovanim datumom pozebe. Semena potrebujejo toploto in temo za kalitev, zato je pomembno zagotoviti ustrezne pogoje. Pripravi setvene platoje ali majhne lončke, napolnjene s kakovostnim substratom za setev. Substrat naj bo rahel, zračen in dobro odceden.
Pred setvijo substrat dobro navlaži, a ne preveč, da ni razmočen. Semena rožnatega zimzelena so precej majhna, zato jih enakomerno razporedi po površini substrata in jih narahlo pritisni, da zagotoviš dober stik z zemljo. Ker semena za kalitev potrebujejo temo, jih prekrij s tanko plastjo substrata (približno 3-5 mm) ali pa setveni plato preprosto prekrij s črno folijo ali kartonom. To bo preprečilo dostop svetlobe in pospešilo proces kalitve.
Za uspešno kalitev je ključna temperatura. Setveni plato postavi na toplo mesto, kjer je temperatura konstantna, med 24 in 26 °C. Uporaba ogrevane podlage za setev lahko močno izboljša rezultate. Redno preverjaj vlažnost substrata in ga po potrebi prši z vodo, da ostane ves čas rahlo vlažen. Kalitev običajno traja od enega do dveh tednov. Ko se pojavijo prvi kalčki, odstrani pokrov (folijo ali karton) in plato premakni na svetlo mesto z indirektno svetlobo.
Ko se razvijejo prvi pravi listi, je čas za pikiranje – presajanje majhnih sadik v posamične lončke. To jim bo dalo več prostora za razvoj korenin in nadaljnjo rast. Mlade rastline nato goji na toplem in svetlem mestu, dokler ne postanejo dovolj močne za presaditev na prosto. Pred tem jih ne pozabi postopoma utrjevati, da se navadijo na zunanje razmere.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje s potaknjenci je hitrejša in pogosto bolj zanesljiva metoda za pridobivanje novih rastlin rožnatega zimzelena. Najboljši čas za jemanje potaknjencev je pozno spomladi ali zgodaj poleti, ko je rastlina v polni rasti. S to metodo dobiš rastline, ki so genetsko identične matični rastlini, kar je idealno, če želiš ohraniti lastnosti določene sorte. Izberi zdrave, močne poganjke, ki še niso oleseneli in nimajo cvetov. Z ostrim in čistim nožem ali škarjami odreži približno 8-10 cm dolge vršne potaknjence.
S potaknjenca odstrani spodnje liste, tako da ostanejo le dva do štirje listi na vrhu. S tem zmanjšaš izgubo vode skozi liste in omogočiš, da rastlina energijo usmeri v razvoj korenin. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v hormon za ukoreninjenje, kar sicer ni nujno, a lahko pospeši in izboljša proces ukoreninjanja. Pripravi lončke, napolnjene z mešanico šote in perlita ali peska, ki zagotavlja dobro zračnost in drenažo.
S svinčnikom ali palčko naredi luknjico v substrat in vanjo vstavi potaknjenec, približno 2-3 cm globoko. Substrat okoli potaknjenca rahlo potlači, da zagotoviš dober stik. Lončke s potaknjenci postavi na svetlo in toplo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Za vzdrževanje visoke zračne vlage, ki je ključna za uspešno ukoreninjenje, lahko lončke pokriješ s prozorno plastično vrečko ali jih postaviš v mini rastlinjak. Poskrbi za redno zračenje, da preprečiš nastanek plesni.
Substrat ohranjaj rahlo vlažen, a ne moker. Potaknjenci se običajno ukoreninijo v treh do štirih tednih. Uspešno ukoreninjenje prepoznaš po tem, da se začnejo razvijati novi listi in poganjki. Ko so nove rastline dovolj močne, jih lahko presadiš v večje lonce ali neposredno na vrt. Ta metoda je odlična tudi za prezimovanje rastline, saj lahko jeseni vzameš potaknjence in jih čez zimo gojiš v notranjih prostorih.
