Sajenje in razmnoĹževanje osteospermuma sta razmeroma enostavna postopka, ki omogoÄata, da si vsako leto znova ustvariĹĄ Äudovite cvetliÄne zasaditve ali pa svojo zbirko teh priljubljenih rastlin ĹĄe poveÄaĹĄ. Pravilen Äas in tehnika sajenja sta kljuÄna za uspeĹĄen zaÄetek rasti in kasnejĹĄe bujno cvetenje. ObiÄajno se osteospermum sadi spomladi, ko mine nevarnost zadnje zmrzali, saj je rastlina obÄutljiva na nizke temperature. Pred sajenjem je nujno pripraviti tla, ki morajo biti dobro odcedna in bogata s hranili, kar bo mladim rastlinam zagotovilo najboljĹĄe pogoje za ukoreninjenje in nadaljnjo rast. Ne glede na to, ali sadiĹĄ kupljene sadike ali lastne potaknjence, skrbna priprava in pravilna izvedba zagotavljata zdrave in moÄne rastline, polne cvetov.
RazmnoĹževanje osteospermuma je mogoÄe na dva glavna naÄina: s potaknjenci ali s semeni. RazmnoĹževanje s potaknjenci je bolj priljubljeno in zanesljivejĹĄe, saj zagotavlja, da bodo nove rastline genetsko identiÄne matiÄni rastlini, kar pomeni, da bodo ohranile vse njene lastnosti, kot so barva cvetov, oblika rasti in odpornost. RazmnoĹževanje s semeni je prav tako moĹžno, vendar je proces dolgotrajnejĹĄi, poleg tega pa rastline, vzgojene iz semen hibridnih sort, pogosto ne ohranijo lastnosti starĹĄev. Kljub temu je vzgoja iz semen lahko zanimiv eksperiment za vse vrtnarske navduĹĄence.
Pri sajenju v lonce ali cvetliÄna korita je izbira pravega substrata in posode kljuÄnega pomena. Uporabi kakovosten substrat za cvetoÄe rastline, ki dobro zadrĹžuje vlago, a hkrati omogoÄa odliÄno drenaĹžo. Posoda mora imeti na dnu drenaĹžne luknje, ki prepreÄujejo zastajanje vode in s tem gnitje korenin. Velikost posode prilagodi velikosti rastline, pri Äemer upoĹĄtevaj, da bo osteospermum potreboval dovolj prostora za razvoj koreninskega sistema in bujno rast nadzemnega dela. Redno presajanje v veÄje lonce bo rastlini omogoÄilo, da doseĹže svoj polni potencial.
Ne glede na izbran naÄin razmnoĹževanja ali mesto sajenja je pomembno, da mladim rastlinam v zaÄetni fazi rasti posvetiĹĄ posebno pozornost. Zagotovi jim redno, a zmerno zalivanje, zaĹĄÄito pred moÄnim vetrom in zadostno koliÄino sonÄne svetlobe. Ko se rastline dobro ukoreninijo in zaÄnejo aktivno rasti, postanejo bolj odporne in manj zahtevne za nego. Z upoĹĄtevanjem nekaj osnovnih naÄel sajenja in razmnoĹževanja si lahko zagotoviĹĄ zdravo in cvetoÄo zbirko afriĹĄkih marjetic, ki bodo krasile tvoj vrt ali balkon skozi celo sezono.
Priprava na sajenje
Preden se lotiĹĄ sajenja osteospermuma, je kljuÄnega pomena skrbna priprava sadilnega mesta. Ne glede na to, ali sadiĹĄ na prosto v gredo ali v posodo, je treba zagotoviti optimalne pogoje za rast. Äe sadiĹĄ v vrtno gredo, izberi sonÄno lego, kjer bo rastlina prejemala vsaj ĹĄest ur neposredne sonÄne svetlobe na dan. Tla prekoplji do globine pribliĹžno 20-30 centimetrov in odstrani ves plevel ter kamenje. TeĹžka in glinena tla izboljĹĄaj z dodajanjem komposta, ĹĄote ali peska, da poveÄaĹĄ njihovo zraÄnost in drenaĹžo, kar je nujno za prepreÄevanje gnitja korenin.
VeÄ Älankov na to temo
Pri sajenju v lonce, balkonska korita ali viseÄe koĹĄare je izbira ustrezne posode in substrata bistvenega pomena. Posoda mora biti dovolj velika, da omogoÄa rast koreninskega sistema, in mora imeti na dnu drenaĹžne luknje. Preden napolniĹĄ posodo s substratom, lahko na dno nasujeĹĄ plast glinoporja ali drobnih kamenÄkov, kar bo ĹĄe dodatno izboljĹĄalo odtekanje odveÄne vode. Uporabi visokokakovosten, hranljiv substrat za cvetoÄe rastline, ki ga lahko kupiĹĄ v vsaki vrtnariji, ali pa si pripraviĹĄ lastno meĹĄanico iz vrtne zemlje, komposta in perlita.
Sadike osteospermuma, ki si jih kupil v vrtnariji ali vzgojil sam, je treba pred sajenjem na prosto postopoma utrditi oziroma privaditi na zunanje pogoje. Ta postopek, imenovan aklimatizacija, prepreÄi ĹĄok za rastlino ob nenadni spremembi okolja. Sadike vsak dan za nekaj ur postavi na prosto, na zaĹĄÄiteno mesto, in postopoma podaljĹĄuj Äas izpostavljenosti soncu in vetru. Po pribliĹžno enem tednu bodo rastline dovolj utrjene za trajno presaditev na njihovo konÄno mesto.
Pred samim sajenjem sadike dobro zalij, da se koreninska gruda laĹžje loÄi od lonÄka. Izkoplji sadilno jamo, ki je nekoliko ĹĄirĹĄa in enako globoka kot koreninska gruda sadike. Rastlino previdno vzemi iz lonÄka, pri tem pazi, da ne poĹĄkodujeĹĄ korenin, in jo postavi v jamo. Zapolni prostor okoli koreninske grude z zemljo, jo rahlo potlaÄi in na koncu temeljito zalij. Pravilna priprava je temelj, ki bo tvojemu osteospermumu omogoÄil hiter in zdrav zaÄetek rasti.
Sajenje sadik
Postopek sajenja sadik osteospermuma je preprost, a zahteva nekaj pozornosti za zagotovitev najboljĹĄega moĹžnega zaÄetka za rastlino. Ko si pripravil sadilno mesto, bodisi v gredi ali v loncu, je Äas, da vanj postaviĹĄ sadiko. Sadilna jama naj bo dovolj velika, da koreninska gruda udobno sede vanjo, ne da bi se korenine zvijale ali lomile. Globina jame naj bo takĹĄna, da bo vrh koreninske grude poravnan z okoliĹĄko povrĹĄino zemlje. Sajenje pregloboko ali preplitvo lahko negativno vpliva na rast in stabilnost rastline.
VeÄ Älankov na to temo
Preden sadiko postaviĹĄ v jamo, neĹžno preglej koreninski sistem. Äe so korenine gosto prepletene in tvorijo zbito grudo, jih z rokami previdno nekoliko razrahljaj. To bo spodbudilo korenine, da se razrastejo v novo zemljo, namesto da bi nadaljevale kroĹžno rast znotraj oblike lonÄka. Ta korak je ĹĄe posebej pomemben pri sadikah, ki so bile dlje Äasa v majhnih lonÄkih. Paziti moraĹĄ, da pri tem ne poĹĄkodujeĹĄ preveÄ drobnih koreninic.
Ko je sadika postavljena v jamo, jo zasuj s pripravljeno zemljo ali substratom. Prostor okoli koreninske grude napolni enakomerno in zemljo rahlo potlaÄi s prsti, da odstraniĹĄ veÄje zraÄne Ĺžepe. PremoÄno tlaÄenje zemlje ni priporoÄljivo, saj lahko ovira prodiranje vode in zraka do korenin. Pomembno je, da rastlina stoji pokonÄno in stabilno. Pri sajenju veÄ sadik skupaj v gredo ali veÄje korito upoĹĄtevaj priporoÄeno sadilno razdaljo, ki je obiÄajno med 30 in 40 cm, da imajo rastline dovolj prostora za rast in kroĹženje zraka.
Po konÄanem sajenju je kljuÄno temeljito zalivanje. Prvo zalivanje naj bo obilno, da se zemlja dobro usede okoli korenin in vzpostavi stik med koreninsko grudo in okoliĹĄko prstjo. To bo rastlini olajĹĄalo Ärpanje vode in hranil iz novega okolja. V prvih nekaj tednih po sajenju redno preverjaj vlaĹžnost tal in jih ohranjaj enakomerno vlaĹžna, a ne razmoÄena, dokler se rastlina popolnoma ne ukorenini in ne zaÄne kazati znakov nove rasti.
RazmnoĹževanje s potaknjenci
RazmnoĹževanje osteospermuma s potaknjenci je najbolj uÄinkovit in zanesljiv naÄin za pridobivanje novih rastlin, ki bodo ohranile vse lastnosti matiÄne rastline. NajboljĹĄi Äas za jemanje potaknjencev je pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko je rastlina ĹĄe vedno v polni rasti, a so poganjki Ĺže nekoliko oleseneli. Potaknjence lahko jemljeĹĄ tudi spomladi z rastlin, ki si jih uspeĹĄno prezimil. Za potaknjence izberi zdrave, moÄne in necvetoÄe poganjke, saj se bodo ti laĹžje in hitreje ukoreninili.
S Äistimi in ostrimi ĹĄkarjami ali noĹžem odreĹži pribliĹžno 8 do 10 cm dolg vrĹĄiÄek poganjka. Rez naredi tik pod vozliĹĄÄem (kolencem), kjer izraĹĄÄajo listi, saj je na tem mestu koncentracija rastnih hormonov najveÄja. S spodnjega dela potaknjenca odstrani vse liste, pusti le dva do ĹĄtiri liste na vrhu. Odstranjevanje spodnjih listov prepreÄuje gnitje v substratu in zmanjĹĄuje izhlapevanje vode, kar potaknjencu omogoÄa, da vso energijo usmeri v razvoj korenin.
Pripravljene potaknjence lahko pred sajenjem pomoÄiĹĄ v praĹĄek za ukoreninjenje, ki vsebuje rastne hormone (avksine), da pospeĹĄiĹĄ in izboljĹĄaĹĄ proces tvorbe korenin. Ta korak ni nujno potreben, saj se osteospermum relativno dobro ukoreninja tudi brez pomoÄi, vendar lahko znatno poveÄa odstotek uspeĹĄnosti. Po obdelavi s hormonskim praĹĄkom potaknjence zasadi v majhne lonÄke ali platoje, napolnjene z lahkim in zraÄnim substratom za razmnoĹževanje, kot je meĹĄanica ĹĄote in perlita ali mivke.
LonÄke s potaknjenci postavi na toplo in svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonÄno svetlobo. Substrat ohranjaj enakomerno vlaĹžen, a ne moker. Za ohranjanje visoke zraÄne vlaĹžnosti lahko lonÄke pokrijeĹĄ s prozorno plastiÄno vreÄko ali pokrovom, ki pa ga je treba redno odstranjevati za zraÄenje in prepreÄevanje plesni. Korenine se obiÄajno razvijejo v treh do ĹĄtirih tednih. Ko opaziĹĄ novo rast na vrhu potaknjenca, je to znak, da se je uspeĹĄno ukoreninil in ga lahko presadiĹĄ v veÄji lonec.
RazmnoĹževanje s semeni
Vzgoja osteospermuma iz semen je nekoliko bolj zahtevna in dolgotrajna kot razmnoĹževanje s potaknjenci, vendar je lahko zelo nagrajujoÄa izkuĹĄnja. Semena lahko kupiĹĄ ali pa jih nabereĹĄ z lastnih rastlin, ko cvetovi ovenijo in se posuĹĄijo. Pomembno je vedeti, da semena, nabrana s hibridnih sort, morda ne bodo obrodila rastlin z enakimi lastnostmi, kot jih je imela matiÄna rastlina. Sejanje je najbolje opraviti v zaprtih prostorih, pribliĹžno ĹĄest do osem tednov pred zadnjo priÄakovano spomladansko zmrzaljo.
Za sejanje uporabi plitve posode ali setvene platoje, napolnjene s kakovostnim substratom za sejanje. Substrat pred setvijo rahlo navlaĹži. Semena osteospermuma potrebujejo svetlobo za kalitev, zato jih le rahlo potisni v povrĹĄino substrata ali pa jih prekrij z zelo tanko plastjo vermikulita ali fine mivke. Semen ne zakoplji pregloboko, saj to lahko prepreÄi kalitev. Po setvi posodo neĹžno poĹĄkropi z vodo, da se semena dobro sprimejo s substratom.
Posodo s semeni pokrij s prozornim pokrovom ali plastiÄno folijo, da zagotoviĹĄ visoko zraÄno vlaĹžnost, ki je potrebna za kalitev. Postavi jo na toplo mesto s temperaturo med 18 in 21 °C. Kalitev obiÄajno traja od 10 do 20 dni. V tem Äasu redno preverjaj vlaĹžnost substrata in ga po potrebi prĹĄi z vodo. Ko semena vzklijejo, odstrani pokrov in posodo premakni na svetlo mesto z veliko indirektne sonÄne svetlobe, na primer na okensko polico.
Ko sejanÄki razvijejo dva para pravih listov, jih lahko previdno presadiĹĄ (pikiranje) v posamezne majhne lonÄke. Pri presajanju pazi, da Äim manj poĹĄkodujeĹĄ obÄutljive korenine. Mlade rastline nato goji naprej na svetlem in toplem mestu ter jih redno zalivaj. Preden jih presadiĹĄ na prosto, jih je treba, tako kot sadike, vzgojene iz potaknjencev, postopoma utrditi in privaditi na zunanje razmere.
Prva nega po sajenju
Po uspeĹĄnem sajenju sadik ali presajanju ukoreninjenih potaknjencev je kljuÄna ustrezna nega v prvih nekaj tednih, da se rastline dobro vrastejo in vzpostavijo moÄan koreninski sistem. NajpomembnejĹĄi dejavnik v tem obdobju je voda. Tla ohranjaj enakomerno vlaĹžna, vendar se izogibaj prekomernemu zalivanju, ki bi lahko povzroÄilo gnitje korenin. Redno preverjaj vlaĹžnost zemlje s prstom in zalij, ko se zgornja plast zaÄne suĹĄiti. To obdobje intenzivnega nadzora vlage je kljuÄno za preĹživetje in uspeĹĄen nadaljnji razvoj.
Mlade rastline so bolj obÄutljive na ekstremne vremenske razmere. ZaĹĄÄiti jih pred moÄnim vetrom, ki bi jih lahko polomil ali izsuĹĄil, ter pred moÄnim opoldanskim soncem, ĹĄe posebej, Äe si jih sadil v zelo vroÄem obdobju. Äe je napovedana nenadna ohladitev ali celo pozna zmrzal, mlade rastline na prostem pokrij z vrtno kopreno ali jih zaÄasno premakni na zaĹĄÄiteno mesto, Äe so posajene v loncih. Stabilno okolje v prvih tednih bo zmanjĹĄalo stres za rastlino in pospeĹĄilo njeno ukoreninjenje.
Z gnojenjem poÄakaj vsaj dva do tri tedne po sajenju. Rastline morajo najprej razviti koreninski sistem, preden bodo sposobne uÄinkovito sprejemati dodatna hranila. Prehitro gnojenje lahko poĹĄkoduje mlade in obÄutljive korenine. Po pribliĹžno treh tednih, ko opaziĹĄ znake nove rasti, kot so novi listi ali poganjki, lahko zaÄneĹĄ z rednim dognojevanjem s tekoÄim gnojilom za cvetoÄe rastline, vendar na zaÄetku uporabi poloviÄno koncentracijo od priporoÄene.
Redno opazuj mlade rastline in preverjaj, ali se pojavljajo znaki bolezni ali napad ĹĄkodljivcev. Mlade in neĹžne rastline so bolj dovzetne za teĹžave, zato je zgodnje odkrivanje kljuÄnega pomena. Bodite pozorni na listne uĹĄi na mladih poganjkih ali na znake gliviÄnih okuĹžb. S pravoÄasnim ukrepanjem boĹĄ prepreÄil veÄjo ĹĄkodo in zagotovil, da se tvoj osteospermum razvije v moÄno, zdravo in obilno cvetoÄo rastlino.
