Lovorikovec je zaradi svoje hitre rasti, goste strukture in zimzelenih listov izjemno priljubljena rastlina za oblikovanje živih mej in kot samostojen okrasni grm. Uspešno sajenje je temelj za zdravo in dolgotrajno rast, zato je pomembno poznati pravilne postopke, od izbire sadike do priprave sadilnega mesta. Poleg sajenja pa je poznavanje metod razmnoževanja koristno za vse, ki želijo povečati število svojih rastlin na ekonomičen način. Razmnoževanje s potaknjenci je najpogostejša in najuspešnejša metoda, ki omogoča, da iz ene same rastline vzgojiš številne nove, genetsko enake potomce. Ta članek te bo vodil skozi vse korake, potrebne za uspešno sajenje in razmnoževanje te čudovite grmovnice.
Optimalen čas in priprava na sajenje
Izbira pravega časa za sajenje lovorikovca je ključna za dober začetek in uspešno ukoreninjenje. Na splošno velja, da sta najboljša termina za sajenje zgodnja jesen in pomlad. Jesensko sajenje, od konca avgusta do začetka oktobra, omogoča rastlini, da se ukorenini v še toplih tleh, preden nastopi zima. Tako lahko spomladi vso energijo usmeri v rast novih poganjkov in listov. Pomladansko sajenje, od marca do maja, je prav tako ugodno, vendar zahteva bolj redno zalivanje v poletnih mesecih, da se mlada rastlina ne izsuši.
Preden se odpraviš po sadike, je nujno dobro načrtovati in pripraviti mesto sajenja. Izmeri prostor, kamor nameravaš posaditi živo mejo ali posamezne grme, in določi potrebno število sadik. Priporočena sadilna razdalja je odvisna od velikosti sadik in željene gostote; za gosto živo mejo se običajno sadi dve do tri sadike na tekoči meter. Ko je lokacija določena, je treba območje temeljito očistiti plevela in drugih rastlin, ki bi lahko tekmovale z mladim lovorikovcem za vodo in hranila.
Priprava tal je naslednji odločilni korak. Lovorikovec sicer ni pretirano zahteven glede tipa tal, a najbolje uspeva v dobro odcednih, s humusom bogatih tleh. Če sadiš živo mejo, je najbolje izkopati sadilni jarek, ki naj bo vsaj 40-50 cm globok in širok. Za posamezne grme izkoplji sadilno jamo, ki je vsaj dvakrat širša in nekoliko globlja od koreninske grude sadike. Tla na dnu jarka ali jame dobro zrahljaj, da omogočiš lažje prodiranje korenin in izboljšaš drenažo.
Izkopani zemlji primešaj kakovosten kompost ali dobro uležan hlevski gnoj, da izboljšaš njeno strukturo in jo obogatiš s hranili. Če so tla težka in glinasta, dodaj tudi pesek ali droben gramoz, da povečaš odcednost in preprečiš zastajanje vode, ki je lahko usodno za korenine. S skrbno pripravo tal boš svojemu lovorikovcu zagotovil najboljše možne pogoje za rast in razvoj močnega koreninskega sistema, kar je osnova za zdravo in bujno rastlino v prihodnosti.
Postopek sajenja korak za korakom
Ko so tla pripravljena, je čas za sajenje. Sadike pred sajenjem dobro zalij, še posebej, če so v loncih. Pri sadikah z golo korenino ali v jutini vreči je priporočljivo, da koreninsko grudo za nekaj ur namočiš v vedro vode, da se korenine dobro navlažijo. To bo rastlini pomagalo prebroditi šok presajanja in pospešilo ukoreninjanje. Previdno odstrani sadiko iz lonca, pri tem pa pazi, da ne poškoduješ korenin. Če so korenine v loncu prepletene, jih nežno razrahljaj z rokami.
Sadiko postavi v pripravljeno sadilno jamo ali jarek. Pomembno je, da jo posadiš na pravilno globino. Vrh koreninske grude mora biti poravnan z okoliško zemljo ali le malenkost višje. Sajenje pregloboko lahko povzroči gnitje debla, medtem ko preplitvo sajenje izpostavi korenine izsušitvi. Ko je sadika pravilno postavljena, začni z zasipavanjem jame s pripravljeno mešanico zemlje in komposta. Med zasipavanjem zemljo rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe okoli korenin.
Po končanem zasipavanju okoli sadike oblikuj zalivalno skledo ali greben. To je majhen nasip zemlje, ki bo zadrževal vodo in zagotovil, da bo ta prodrla neposredno do korenin, namesto da bi odtekla po površini. Takoj po sajenju rastlino obilno zalij, tudi če je zemlja vlažna ali dežuje. To bo pomagalo, da se zemlja usede okoli korenin in vzpostavi dober stik med koreninami in zemljo.
V prvih tednih in mesecih po sajenju je ključno redno spremljanje vlažnosti tal. Mlade rastline so še posebej občutljive na sušo, zato poskrbi, da bodo imele vedno dovolj vlage, vendar ne pretiravaj, da ne povzročiš gnitja korenin. Dodajanje plasti zastirke (npr. lubja) okoli rastline bo pomagalo ohranjati vlago, zaviralo rast plevela in ščitilo korenine pred ekstremnimi temperaturami. Prvo obrezovanje je priporočljivo opraviti šele v naslednji rastni sezoni, da se rastlina najprej dobro ukorenini.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje lovorikovca s potaknjenci je najbolj zanesljiv in priljubljen način za pridobivanje novih rastlin. Ta metoda zagotavlja, da bodo nove rastline genetsko identične matični rastlini, kar je idealno, če želiš ohraniti lastnosti določene sorte. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je od poznega poletja do jeseni, ko so letošnji poganjki že delno oleseneli. Izbiraj zdrave, močne in ravne poganjke, ki nimajo znakov bolezni ali poškodb.
Za potaknjence odreži približno 10-15 cm dolge vršičke poganjkov. Rez naj bo poševen in narejen tik pod listnim kolencem (mestom, kjer raste list), saj je tam koncentracija hormonov, ki spodbujajo ukoreninjanje, največja. Z odrezanega dela odstrani spodnje liste, tako da na vrhu potaknjenca ostanejo le trije ali štirje listi. Če so ti listi veliki, jih lahko prerežeš na pol, da zmanjšaš izhlapevanje vode in s tem stres za potaknjenec, ki še nima korenin.
Pripravi si substrat za ukoreninjanje, ki mora biti lahek, zračen in dobro odceden. Idealna je mešanica šote in mivke ali perlita v razmerju 1:1. S to mešanico napolni majhne lončke ali setvene platoje. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v prašek za ukoreninjanje, ki vsebuje rastne hormone, da pospešiš in izboljšaš tvorbo korenin, čeprav to pri lovorikovcu pogosto ni nujno potrebno. S svinčnikom ali palčko naredi luknjico v substrat in vanjo previdno vstavi potaknjenec, približno tretjino do polovico njegove dolžine.
Po sajenju potaknjencev substrat rahlo potlači okoli stebla in ga dobro navlaži z vodo. Za ohranjanje visoke zračne vlage, ki je ključna za uspešno ukoreninjanje, lončke pokrij s prozorno plastično vrečko ali jih postavi v mini rastlinjak. Vse skupaj postavi na svetlo, a ne direktno osončeno mesto. Redno preverjaj vlažnost substrata in občasno prezrači, da preprečiš razvoj plesni. Korenine se običajno razvijejo v nekaj mesecih, znak uspešnega ukoreninjenja pa je pojav novih listov in poganjkov.
Druge metode razmnoževanja
Čeprav je razmnoževanje s potaknjenci najpogostejše, obstajajo tudi druge metode za pridobivanje novih rastlin lovorikovca. Ena izmed teh je razmnoževanje s semeni, ki pa je precej dolgotrajnejše in manj zanesljivo. Plodovi lovorikovca so temne jagode, ki vsebujejo seme. Te jagode je treba nabrati, ko so popolnoma zrele, odstraniti mesnati del in seme dobro očistiti. Semena lovorikovca potrebujejo obdobje hladne stratifikacije, da prekinejo mirovanje, kar pomeni, da morajo biti izpostavljena nizkim temperaturam.
Postopek hladne stratifikacije lahko simuliraš tako, da semena zmešaš z vlažnim peskom ali vermikulitom, vse skupaj shraniš v plastično vrečko in jo za nekaj mesecev postaviš v hladilnik. Po tem obdobju lahko semena poseješ v substrat. Kljub temu je treba opozoriti, da rastline, vzgojene iz semen, morda ne bodo ohranile vseh lastnosti matične rastline, še posebej, če gre za hibridne sorte. Poleg tega bo trajalo več let, preden bodo takšne rastline dosegle primerno velikost za sajenje na prosto.
Druga, preprostejša metoda je grebeničenje. Ta tehnika je primerna za grme, ki imajo dolge, upogljive veje, ki rastejo blizu tal. Izberi zdravo, nizko rastočo vejo in jo upogni proti tlom. Na mestu, kjer se veja dotika tal, jo lahko rahlo zarežeš ali odluščiš del lubja, da spodbudiš nastanek korenin. Ta del veje pritrdi na tla s kavljem ali kamnom in ga prekrij z zemljo, medtem ko mora vrh poganjka gledati iz zemlje.
Tla na mestu grebeničenja ohranjaj vlažna. Korenine se bodo na upognjenem delu razvile v eni do dveh rastnih sezonah. Ko je nova rastlina dobro ukoreninjena in kaže znake samostojne rasti, jo lahko odrežeš od matične rastline in jo presadiš na želeno mesto. Grebeničenje je zanesljiva metoda, ki zahteva malo truda in zagotavlja močno, dobro razvito novo sadiko, ki je identična svoji starševski rastlini.
Nega mladih rastlin po sajenju in razmnoževanju
Skrbna nega v prvem letu po sajenju ali presajanju ukoreninjenih potaknjencev je ključna za njihov nadaljnji razvoj. Najpomembnejši vidik je zagotavljanje zadostne in redne oskrbe z vodo. Mlade rastline imajo še plitek in nerazvit koreninski sistem, zato so zelo občutljive na sušo. Tla okoli njih naj bodo stalno rahlo vlažna, a nikoli razmočena. Redno preverjaj vlažnost in zalivaj temeljito, ko se zgornja plast zemlje izsuši.
Zaščita pred plevelom je prav tako pomembna, saj plevel mladim rastlinam odvzema vodo, hranila in svetlobo. Območje okoli sadik redno plevi ročno ali pa uporabi zastirko iz lubja, sekancev ali slame. Zastirka ne le zavira rast plevela, ampak tudi pomaga ohranjati vlago v tleh, uravnava temperaturo tal in postopoma dodaja organsko snov v prst, ko razpada. Pazi, da zastirka ni v neposrednem stiku z deblom rastline, da preprečiš gnitje.
Z gnojenjem v prvem letu po sajenju bodi previden. Običajno imajo rastline dovolj hranil iz komposta, ki si ga dodal ob sajenju. Prekomerno gnojenje lahko bolj škodi kot koristi, saj lahko poškoduje občutljive mlade korenine. Če se odločiš za gnojenje, uporabi blago, tekoče gnojilo v polovični koncentraciji in ga dodaj šele, ko rastlina pokaže jasne znake nove rasti. Prvo pravo gnojenje s počasi sproščujočim gnojilom je najbolje opraviti šele v naslednji pomladi.
Ukoreninjene potaknjence, ki si jih vzgojil v lončkih, je treba postopoma privajati na zunanje pogoje, preden jih posadiš na stalno mesto. Ta postopek se imenuje utrjevanje. Rastline za nekaj ur na dan postavi na zaščiteno, senčno mesto na prostem in postopoma podaljšuj čas izpostavljenosti ter jih počasi privajaj na več sonca. Po enem do dveh tednih utrjevanja bodo rastline pripravljene na presaditev na vrt, kar bo zmanjšalo šok in povečalo možnosti za uspešno rast.
