Sajenje in razmnoževanje lantane sta razmeroma enostavna postopka, ki ti omogočata, da to čudovito, barvito rastlino vključiš v svoj vrt ali pa si ustvariš nove sadike iz obstoječih rastlin. Uspeh se začne že pri pravilni izbiri lokacije in skrbni pripravi tal, saj s tem postaviš temelje za zdrav in močan razvoj rastline. Lantana je hvaležna rastlina, ki te bo ob pravilnem pristopu nagradila z bujnim cvetenjem skozi celo poletje. Ne glede na to, ali sadiš kupljene sadike ali pa se odločiš za razmnoževanje s potaknjenci, je poznavanje pravih tehnik ključnega pomena. Ta članek te bo vodil skozi vse korake, od priprave sadilne jame do nege mladih rastlin, in ti razkril preverjene metode za uspešno razmnoževanje.
Pravilna priprava na sajenje je bistvena. Preden se lotiš dela, se prepričaj, da je nevarnost spomladanske pozebe minila, saj je lantana zelo občutljiva na mraz. Idealni čas za sajenje na prosto je torej od sredine maja naprej. Izberi najbolj sončen del vrta, saj lantana za obilno cvetenje potrebuje vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe. Tla morajo biti dobro odcedna; če imaš na vrtu težka, glinena tla, jih izboljšaj z dodatkom komposta in peska, da preprečiš zastajanje vode okoli korenin.
Ko sadiš sadike, ki si jih kupil v vrtnariji, jih previdno vzemi iz lončkov in preveri koreninsko grudo. Če so korenine preveč prepletene in zgoščene, jih z rokami nežno razrahljaj, da spodbudiš njihovo širjenje v novo zemljo. Sadilna jama naj bo približno dvakrat širša in enako globoka kot lonček, v katerem je rastlina rasla. Sadiko postavi v jamo tako, da je vrh koreninske grude poravnan z okoliško zemljo, nato pa jamo zapolni z zemljo, jo narahlo potlači in temeljito zalij.
Razmnoževanje lantane je odličen način, da si povečaš zbirko ali pa rastlino podariš prijateljem. Najpogostejša in najuspešnejša metoda je razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci, ki ga je najbolje opraviti pozno spomladi ali poleti. Izbereš zdrave, nekvetoče poganjke in iz njih odrežeš približno 10-15 cm dolge kose. Spodnje liste odstraniš, pustiš le nekaj parov na vrhu, in spodnji del potaknjenca pomočiš v hormon za ukoreninjenje, kar sicer ni nujno, a poveča možnosti za uspeh. Potaknjence nato posadiš v vlažen substrat in jih postaviš na toplo in svetlo mesto, stran od neposrednega sonca.
Izbira prave lokacije in priprava tal
Izbira lokacije je verjetno najpomembnejši dejavnik, ki odloča o uspehu gojenja lantane. Ta rastlina je po rodu iz tropskih in subtropskih območij, zato je njena ljubezen do sonca globoko zakoreninjena. Poišči mesto, ki je osončeno večji del dneva, idealno z najmanj šestimi urami neposredne sončne svetlobe. Jutranje sonce je še posebej dobrodošlo, saj hitro posuši jutranjo roso z listov in s tem zmanjša tveganje za razvoj glivičnih bolezni. Pomanjkanje sonca bo neizogibno vodilo do pretegnjene rasti, redkega listja in, kar je najhuje, zelo skromnega cvetenja.
Ko si izbral sončno lego, je naslednji korak priprava tal. Lantana ni zahtevna glede tipa tal, ključno pa je, da so tla dobro odcedna. Zastajanje vode okoli korenin je zanjo usodno, saj hitro povzroči gnitje koreninskega sistema. Če so tvoja vrtna tla težka in ilovnata, je nujno, da jih izboljšaš. Izkoplji večjo sadilno jamo in zemljo zmešaj z organskim materialom, kot je kompost ali dobro uležan hlevski gnoj, ter z materialom za izboljšanje drenaže, na primer z grobim peskom ali perlitom.
Če sadiš lantano v posode, je izbira pravega substrata prav tako ključna. Uporabi kakovostno, zračno mešanico za balkonske rastline. Tudi tu je pomembno zagotoviti odlično drenažo. Poskrbi, da ima posoda na dnu dovolj velike luknje za odtekanje vode. Na dno lonca lahko nasuješ plast glinoporja ali koščkov razbite glinene posode, kar bo preprečilo, da bi zemlja zamašila drenažne odprtine in bo omogočilo nemoteno odtekanje odvečne vode po vsakem zalivanju.
Pred samim sajenjem je priporočljivo preveriti tudi pH vrednost tal. Lantana najbolje uspeva v rahlo kislih do nevtralnih tleh, s pH vrednostjo med 6.0 in 7.0. Večina vrtnih tal in kupljenih substratov je v tem območju, zato posebni ukrepi običajno niso potrebni. Vseeno pa se izogibaj sajenju na izrazito bazičnih (alkalnih) tleh, saj lahko to ovira sprejem nekaterih ključnih hranil, kar se bo kazalo kot rumenenje listov in slabša rast.
Postopek sajenja sadik
Ko si pripravil lokacijo in tla, je čas za sajenje. Najboljši čas za to opravilo je oblačen dan ali pozno popoldne, da se izogneš močnemu soncu, ki bi lahko povzročilo stres sveže posajeni rastlini. Dan pred sajenjem sadike dobro zalij, da bo koreninska gruda primerno vlažna, kar olajša presajanje in zmanjša šok za rastlino. S tem zagotoviš, da rastlina ni dehidrirana, ko jo prestaviš v novo okolje, in se lažje prilagodi.
Izkoplji sadilno jamo, ki naj bo približno dvakrat širša od premera lončka, v katerem je sadika, in enako globoka. Širša jama omogoča, da se korenine lažje in hitreje razrastejo v okoliško zemljo. Previdno odstrani sadiko iz lončka; če se težko loči, rahlo stisni stene lončka ali pa ga obrni na glavo in nežno potrkaj po dnu. Nikoli ne vleci rastline za steblo, saj ga lahko poškoduješ. Ko je sadika zunaj, preglej korenine in jih po potrebi nežno razrahljaj.
Postavi sadiko v sredino jame in pazi na pravilno globino sajenja. Vrh koreninske grude mora biti poravnan z nivojem okoliške zemlje ali rahlo nad njim. Sajenje pregloboko lahko povzroči gnitje stebla, medtem ko previsoko sajenje izpostavi korenine izsuševanju. Ko si zadovoljen s položajem, začni jamo polniti s pripravljeno zemljo. Zemljo dodajaj postopoma in jo okoli koreninske grude narahlo potlači, da odstraniš zračne žepe in zagotoviš dober stik med koreninami in zemljo.
Po končanem sajenju rastlino obilno zalij. To bo pomagalo, da se zemlja usede okoli korenin in jim zagotovilo takojšen vir vlage. Okoli rastline lahko narediš manjšo vdolbino ali zastirko, ki bo pomagala zadrževati vodo in jo usmerjala neposredno k koreninskemu sistemu. V prvih nekaj tednih po sajenju redno preverjaj vlažnost tal in po potrebi zalivaj, dokler se rastlina popolnoma ne vraste in prilagodi novemu okolju.
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci je najbolj zanesljiv in priljubljen način za pridobivanje novih rastlin lantane. Ta metoda omogoča ustvarjanje genetsko identičnih kopij matične rastline, kar pomeni, da bo nova rastlina imela enake lastnosti, vključno z barvo cvetov in rastno obliko. Najboljši čas za jemanje potaknjencev je od pozne pomladi do sredine poletja, ko je rastlina v polni rasti in so poganjki zdravi ter polni vitalnosti. Izogibaj se jemanju potaknjencev v najhujši vročini.
Za potaknjence izberi zdrave, močne in pololesenele poganjke, ki še ne cvetijo. Cvetoči poganjki bodo energijo usmerjali v cvetenje namesto v razvoj korenin. Z ostrim in čistim nožem ali škarjami odreži približno 10 do 15 centimetrov dolg vrh poganjka, rez pa naredi tik pod listnim vozliščem (kolencem), saj je na tem mestu koncentracija rastnih hormonov največja. S potaknjenca nato odstrani spodnje liste, pusti le dva do tri pare listov na vrhu, da zmanjšaš izhlapevanje vode.
Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v prah za ukoreninjenje, ki vsebuje rastne hormone (avksine). Čeprav se lantana pogosto ukorenini tudi brez tega, uporaba hormona znatno poveča odstotek uspešnosti in pospeši razvoj korenin. Pripravi si lončke ali setveni plato, napolnjen z lahkim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in perlita ali vermikulita. S svinčnikom ali palčko naredi luknjico v substrat in vanjo previdno vstavi potaknjenec, približno 2-3 cm globoko.
Po sajenju potaknjencev substrat narahlo zalij in lončke pokrij s prozorno plastično vrečko ali pokrovom, da ustvariš mini rastlinjak, ki bo ohranjal visoko zračno vlago. Postavi jih na svetlo in toplo mesto, vendar ne na neposredno sonce, ki bi jih lahko ožgalo. Redno preverjaj vlažnost substrata in občasno prezrači, da preprečiš nastanek plesni. V nekaj tednih, običajno treh do šestih, bodo potaknjenci razvili korenine, kar boš opazil po novi rasti na vrhu. Takrat jih lahko postopoma začneš privajati na normalne pogoje.
Razmnoževanje s semeni
Čeprav je razmnoževanje s potaknjenci bolj pogosto, je lantano mogoče razmnoževati tudi s semeni. Ta metoda je nekoliko bolj dolgotrajna in ne zagotavlja, da bodo nove rastline enake matični, saj lahko pride do genetske variabilnosti, še posebej pri hibridnih sortah. Kljub temu je to lahko zanimiv eksperiment, ki te lahko preseneti z novimi barvnimi kombinacijami cvetov. Semena lahko pobereš iz zrelih, počrnelih jagod, ki se razvijejo po cvetenju, vendar pazi, saj so nezrele zelene jagode strupene.
Pred setvijo je priporočljivo semena obdelati, da se izboljša kaljivost. Trdo lupino semen lahko zmehčaš tako, da jih za 24 ur namočiš v topli vodi. Druga metoda je skarifikacija, pri kateri z brusnim papirjem nežno podrgneš po lupini, da omogočiš lažji prodor vode. Po pripravi semena posej v setvene platoje ali lončke, napolnjene s kakovostnim substratom za sejanje. Semena položi na površino in jih prekrij s tanko plastjo substrata, približno pol centimetra debelo.
Za uspešno kalitev semena potrebujejo toploto in vlago. Setvene posode pokrij s prozornim pokrovom ali folijo, da ohraniš visoko vlažnost, in jih postavi na toplo mesto s temperaturo okoli 21-24 stopinj Celzija. Uporaba grelne podloge za sejančke lahko bistveno pospeši kalitev. Substrat ohranjaj enakomerno vlažen, a ne razmočen. Kalitev je lahko neenakomerna in traja od enega do dveh mesecev, zato je potrebna potrpežljivost.
Ko sejančki razvijejo prve prave liste (ne klične liste), jih lahko previdno presadiš v posamezne lončke. Z mladimi rastlinicami ravnaj nežno, da ne poškoduješ krhkih korenin. Postavi jih na svetlo mesto in nadaljuj z nego, dokler ne zrastejo dovolj velike za presaditev na končno mesto na prostem. Ne pozabi jih postopoma utrjevati in privajati na zunanje pogoje, preden jih trajno posadiš ven. Rastline, vzgojene iz semen, bodo verjetno cvetele nekoliko kasneje kot tiste, vzgojene iz potaknjencev.
📷 Flickr / Szerző: Mauricio Mercadante / Licence: CC BY-NC-SA 2.0
