Uspešna vzgoja jabolčne mete se začne z pravilnim sajenjem in poznavanjem učinkovitih metod razmnoževanja. Ta čudovita, aromatična rastlina je relativno nezahtevna, a s pravilnim pristopom pri sajenju ji bomo zagotovili najboljši možen začetek za zdravo in bujno rast. Ne glede na to, ali jo sadiš na vrtno gredo ali v lonec na balkonu, je ključno pripraviti ustrezno rastišče. Razumevanje različnih tehnik razmnoževanja, od delitve korenin do potaknjencev, ti bo omogočilo, da svojo zalogo te čudovite mete enostavno povečaš in jo deliš z drugimi navdušenci nad zelišči.
Izbira in priprava sadilnega mesta
Preden posadiš jabolčno meto, je ključnega pomena skrbna izbira lokacije. Ta rastlina najbolje uspeva na sončnih do polsenčnih legah, kjer prejme vsaj štiri do šest ur sončne svetlobe dnevno. Medtem ko sonce spodbuja nastajanje eteričnih olj in s tem intenzivnejšo aromo ter lepšo barvo listov, ji v vročih podnebjih prija popoldanska senca, ki jo ščiti pred opeklinami. Izberi mesto, ki je nekoliko zaščiteno pred močnim vetrom, saj ta lahko izsuši liste in poškoduje stebla.
Priprava tal je naslednji pomemben korak. Jabolčna meta preferira vlažna, a dobro odcedna tla, bogata z organsko snovjo. Težka, ilovnata tla, ki zadržujejo preveč vode, lahko povzročijo gnitje korenin. Zato je pred sajenjem priporočljivo izboljšati strukturo tal z dodajanjem komposta, šote ali dobro preperenega gnoja. To ne bo le izboljšalo drenaže, ampak bo tudi obogatilo tla s hranili, ki jih meta potrebuje za začetno rast. Idealna pH vrednost tal naj bo med 6,0 in 7,0.
Zaradi svoje narave, da se agresivno širi s podzemnimi živicami (stoloni), je pri sajenju na odprto gredo potrebna previdnost. Če ne želiš, da meta prevzame celoten vrt, je nujno omejiti njeno rast. To lahko storiš tako, da jo posadiš v velik lonec brez dna, ki ga zakoplješ v zemljo, ali pa okoli nje vgradiš podzemno pregrado do globine vsaj 30-40 cm. Alternativno je gojenje v loncih, visokih gredah ali koritih odlična rešitev za nadzorovanje njenega širjenja in hkrati popestritev terase ali balkona.
Ko je mesto izbrano in tla pripravljena, izkoplji sadilno jamo, ki je približno dvakrat širša od koreninske grude sadike in enako globoka. Nežno odstrani sadiko iz lončka in rahlo razrahljaj korenine, če so preveč prepletene. Postavi sadiko v jamo, tako da je vrh koreninske grude poravnan z okoliško zemljo. Jamo napolni z zemljo, jo rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe, in na koncu rastlino temeljito zalij. To bo pomagalo, da se zemlja usede okoli korenin in zagotovi dober stik.
Sajenje sadik in semen
Najpogostejši in najlažji način za začetek gojenja jabolčne mete je nakup že pripravljenih sadik v vrtnariji. Izberi zdrave, močne sadike z dobro razvitim koreninskim sistemom in brez vidnih znakov bolezni ali škodljivcev. Sadike lahko sadiš na prosto od sredine pomladi, ko mine nevarnost zadnje pozebe, pa vse do zgodnje jeseni. Pri sajenju več sadik skupaj pusti med njimi vsaj 40 do 50 centimetrov prostora, da zagotoviš dobro kroženje zraka in prostor za širjenje.
Čeprav je razmnoževanje s semeni možno, se za sorto ‘Variegata’ ne priporoča. Semena panaširanih sort pogosto ne obdržijo lastnosti matične rastline, kar pomeni, da bodo rastline, ki zrastejo iz semen, verjetno imele povsem zelene liste brez značilne bele obrobe. Če se kljub temu odločiš za setev, semena posej v notranjih prostorih šest do osem tednov pred zadnjo pričakovano pozebo. Semena so zelo drobna, zato jih le narahlo potisni v substrat in ne prekrivaj z zemljo, saj za kalitev potrebujejo svetlobo.
Za kalitev semen je potrebna konstantna temperatura med 20 in 22 °C ter redno vlaženje substrata, najbolje s pršilko, da se nežna semena ne izperejo. Kalitev običajno traja od deset do petnajst dni. Ko sadike razvijejo dva para pravih listov, jih lahko presadiš v posamezne lončke. Na prosto jih presajaj postopoma, tako da jih nekaj dni privajaš na zunanje pogoje, preden jih dokončno posadiš na izbrano mesto.
Sajenje v lonce in posode je odlična alternativa vrtnim gredam. Izberi lonec s premerom vsaj 30 cm in z drenažnimi luknjami na dnu. Napolni ga s kakovostnim substratom za zelišča ali balkonske rastline. Posadi sadiko na enako globino, kot je rasla v lončku, in dobro zalij. Gojenje v loncih omogoča popoln nadzor nad rastjo in lažje prezimovanje, saj lahko lonec jeseni preprosto prestaviš v zaščiten prostor.
Razmnoževanje z delitvijo korenin
Delitev korenin je ena najpreprostejših in najučinkovitejših metod za razmnoževanje jabolčne mete. Ta postopek ne le da omogoča pridobivanje novih rastlin, ampak tudi pomlajuje starejšo, pregosto zaraslo rastlino. Najboljši čas za delitev je spomladi, ko rastlina začne aktivno rasti, ali zgodaj jeseni, da se nove rastline lahko ukoreninijo pred zimo. Ta metoda zagotavlja, da bodo nove rastline genetsko enake matični rastlini, vključno z značilno panaširanostjo listov.
Postopek je preprost. Z vilami ali lopato previdno izkoplji celotno rastlino ali del nje. Poskusi ohraniti čim večji del koreninskega sistema nepoškodovanega. Otresi odvečno zemljo s korenin, da boš lažje videl strukturo koreninske grude. Zdaj lahko z ostrim nožem, lopato ali kar z rokami razdeliš koreninsko grudo na več manjših delov. Vsak del mora imeti vsaj nekaj zdravih korenin in nekaj nadzemnih poganjkov ali brstov.
Manjše, šibkejše ali odmrle dele rastline zavrzi in obdrži le najmočnejše in najbolj zdrave kose. Takoj po delitvi posadi nove rastline na pripravljeno mesto na vrtu ali v lonce. Sadi jih na enako globino, kot so rasle prej, in dobro zalij. Pri sajenju na vrtu upoštevaj priporočeno medsebojno razdaljo, da bodo imele rastline dovolj prostora za rast in razvoj.
V prvih nekaj tednih po delitvi in presajanju je ključnega pomena redno zalivanje, saj to pomaga rastlinam, da si opomorejo od stresa in razvijejo nov koreninski sistem. Ne bodi presenečen, če bodo rastline na začetku videti nekoliko uvele; to je normalen odziv na presajanje. Z ustrezno nego si bodo hitro opomogle in začele z novo, bujno rastjo, ti pa boš imel več rastlin za svoj vrt ali za deljenje s prijatelji.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje s potaknjenci je še ena zelo zanesljiva metoda za pridobivanje novih rastlin jabolčne mete, ki ohranijo vse lastnosti matične rastline. To lahko počneš praktično kadarkoli med rastno sezono, od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Najboljši čas je pozno spomladi ali zgodaj poleti, ko je rastlina v polni rasti. Za potaknjence izbiraj zdrave, močne in nekvetoče poganjke.
Z ostrimi, čistimi škarjami odreži približno 10-15 cm dolg vršiček stebla. Rez naredi tik pod listnim kolencem (mestom, kjer iz stebla rastejo listi). S potaknjenca odstrani spodnje liste, tako da na vrhu ostanejo le dva do trije pari listov. Odstranjevanje spodnjih listov preprečuje gnitje v vodi ali substratu in zmanjšuje izgubo vlage skozi liste. Pripravljen potaknjenec je sedaj pripravljen za ukoreninjenje.
Potaknjence lahko ukoreniniš na dva načina: v vodi ali neposredno v substratu. Za ukoreninjanje v vodi preprosto postavi potaknjence v kozarec z vodo, tako da so spodnja kolenca potopljena. Kozarec postavi na svetlo mesto, a ne na neposredno sonce. Vodo menjaj vsakih nekaj dni, da preprečiš razvoj bakterij. V enem do dveh tednih boš opazil nastanek majhnih belih koreninic. Ko so korenine dolge nekaj centimetrov, lahko potaknjence posadiš v lončke z zemljo.
Za ukoreninjanje v substratu potopi spodnji del potaknjenca v hormon za ukoreninjanje (čeprav pri meti to pogosto ni nujno) in ga nato potisni v majhen lonček, napolnjen z vlažno mešanico šote in peska ali perlita. Lonček pokrij s prozorno plastično vrečko ali ga postavi v mini rastlinjak, da zagotoviš visoko zračno vlažnost. Postavi ga na toplo in svetlo mesto. Substrat ohranjaj rahlo vlažen in v nekaj tednih se bo potaknjenec ukoreninil in začel poganjati nove liste.
Grebeničenje in nadzorovano širjenje
Grebeničenje je preprosta tehnika razmnoževanja, ki izkorišča naravno sposobnost mete za ukoreninjenje stebel, ki pridejo v stik z zemljo. Izberi dolgo, zdravo steblo na robu rastline. Previdno ga upogni proti tlom, ne da bi ga odlomil. Na mestu, kjer se steblo dotika tal, lahko rahlo zarežeš lubje ali odstraniš liste, da spodbudiš nastanek korenin. Ta del stebla nato prekrij z zemljo, medtem ko mora vrh stebla z listi gledati iz zemlje.
Da bo steblo ostalo v stiku z zemljo, ga lahko pritrdiš z ukrivljeno žico ali obtežiš s kamnom. Mesto, kjer je steblo pokrito z zemljo, redno zalivaj, da ostane vlažno. V nekaj tednih do enega meseca bo steblo na tem mestu razvilo lasten koreninski sistem. Ko opaziš novo rast na vrhu stebla, je to znak, da se je grebenica uspešno ukoreninila.
Ko je nova rastlina dobro ukoreninjena, jo lahko z ostrimi škarjami odrežeš od matične rastline. Sedaj imaš novo, samostojno rastlino, ki jo lahko pustiš rasti na istem mestu ali pa jo previdno izkoplješ in presadiš na drugo lokacijo. Grebeničenje je odlična metoda, saj je stres za rastlino minimalen, uspeh pa skoraj stoodstoten, saj nova rastlina prejema hranila od matične rastline vse do ukoreninjenja.
Ta ista naravna sposobnost širjenja je razlog, zakaj je treba rast mete nadzorovati. Rastlina sama pošilja nadzemne in podzemne poganjke (živice), ki se na stiku z zemljo ukoreninijo in ustvarijo nove rastline. Redno preverjaj robove grede, kjer raste meta, in odstranjuj vse poganjke, ki se širijo izven želenega območja. Z rednim obrezovanjem in omejevanjem bo tvoja jabolčna meta ostala lepa in obvladljiva sestavina tvojega vrta.
