Sajenje in razmnoževanje difenbahije sta dva ključna postopka, ki ti omogočata ne le vzgojo zdrave in bujne rastline, ampak tudi ustvarjanje novih primerkov iz obstoječe. Medtem ko je pravilno sajenje temelj za dolgoročno uspevanje, ti razmnoževanje ponuja priložnost, da svojo zbirko rastlin obogatiš ali pa čudovito darilo podariš prijateljem. Čeprav se morda zdita postopka zapletena, sta z nekaj znanja in pravilnimi tehnikami povsem enostavna. V tem članku te bomo vodili skozi vse korake, od priprave idealnega substrata in pravilnega sajenja do različnih metod razmnoževanja, ki ti bodo zagotovo uspele. Z upoštevanjem teh nasvetov boš postal pravi strokovnjak za vzgojo teh tropskih lepotic.
Priprava idealnega substrata
Uspeh sajenja difenbahije se začne pri pripravi ustrezne mešanice zemlje. Ker ta rastlina izvira iz tropskih gozdov, kjer raste na tleh, bogatih z organsko snovjo, potrebuje substrat, ki je hkrati hranljiv, zračen in dobro odceden. Uporaba navadne vrtne zemlje ni priporočljiva, saj je preveč zbita, zadržuje preveč vode in ne omogoča zadostnega pretoka zraka do korenin. To lahko hitro privede do zastoja vode in posledično do gnitja korenin, kar je eden najpogostejših vzrokov za propad sobnih rastlin.
Osnovo za dober substrat predstavlja kakovostna šotna zemlja ali kokosova vlakna, ki zagotavljajo rahlo kislost in dobro zadrževanje vlage. Tej osnovi je nujno dodati komponente, ki bodo izboljšale zračnost in drenažo. Perlit je odličen dodatek, saj s svojo porozno strukturo ustvarja zračne žepe v zemlji in preprečuje zbijanje. Podoben učinek ima tudi drobno sekljano lubje orhidej ali grob pesek. Ti materiali omogočajo, da odvečna voda hitro odteče in korenine dobijo dovolj kisika.
Za dodatno hranilnost lahko mešanici primešaš zrel kompost ali organsko gnojilo z dolgotrajnim sproščanjem. Kompost bo substrat obogatil z mikroorganizmi in bistvenimi hranili, ki jih bo rastlina postopoma črpala za svojo rast. Idealno razmerje za mešanico bi bilo približno dva dela šote ali kokosovih vlaken, en del perlita ali peska in en del komposta. Pred uporabo je priporočljivo vse komponente dobro premešati, da dobiš homogen substrat.
Preden substrat nasuješ v lonec, je ključnega pomena, da na dno lonca položiš drenažno plast. Za to lahko uporabiš glinopor, koščke keramike ali večje kamenčke. Ta plast, debela približno dva do tri centimetre, bo preprečila, da bi se drenažne luknje zamašile z zemljo in bo zagotovila nemoteno odtekanje odvečne vode po zalivanju. Tako boš ustvaril optimalne pogoje za zdrav razvoj koreninskega sistema, kar je temelj za močno in lepo rastlino.
Pravilen postopek sajenja
Ko imaš pripravljen ustrezen substrat in izbran primeren lonec z drenažnimi luknjami, se lahko lotiš sajenja. Ne glede na to, ali sadiš novo kupljeno rastlino ali presajaš obstoječo, je postopek podoben. Pomembno je, da z rastlino ravnaš previdno, da ne poškoduješ korenin ali listov. Vedno uporabljaj rokavice, saj je sok difenbahije strupen in lahko draži kožo. Postopek je najbolje opraviti spomladi, ko je rastlina v fazi aktivne rasti.
Rastlino previdno vzemi iz prvotnega lonca. Če se težko loči, lonec rahlo stisni z vseh strani ali pa z nožem previdno zareži ob notranjem robu. Ko rastlino potegneš ven, nežno preglej koreninsko grudo. Odstrani odvečno staro zemljo, vendar pazi, da ne poškoduješ drobnih koreninic. Če opaziš kakšne črne, mehke ali gnile korenine, jih odreži z ostrimi in steriliziranimi škarjami. Zdrave korenine so običajno bele ali svetlo rjave barve in čvrste na otip.
Na drenažno plast v novem loncu nasuj nekaj centimetrov svežega substrata. Postavi rastlino v sredino lonca in preveri, ali je na pravi višini. Zgornji del koreninske grude naj bo približno dva centimetra pod robom lonca, da bo dovolj prostora za zalivanje. Nato začni dodajati substrat okoli koreninske grude in ga sproti rahlo potiskaj navzdol, da zapolniš vse zračne žepe. Paziti moraš, da substrata ne potlačiš preveč, saj bi s tem zmanjšal njegovo zračnost.
Ko je lonec napolnjen, rastlino temeljito zalij, dokler voda ne začne teči skozi drenažne luknje. To bo pomagalo, da se zemlja usede okoli korenin in odstrani morebitne preostale zračne žepe. Počakaj približno pol ure in nato odlij vso vodo, ki se je nabrala v podstavku. Po sajenju ali presajanju rastlino za nekaj tednov postavi na senčno mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem, da si lažje opomore od stresa. V tem času je ne gnoji.
Razmnoževanje z vršnimi potaknjenci
Razmnoževanje z vršnimi potaknjenci je ena najpogostejših in najuspešnejših metod za pridobivanje novih difenbahij. Ta tehnika omogoča, da iz ene same rastline vzgojiš več novih, ki bodo genetsko identične matični rastlini. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je spomladi ali zgodaj poleti, ko je rastlina v polni rasti in ima največjo moč za ukoreninjanje. Za ta postopek boš potreboval oster, čist nož ali škarje, posodo z vodo ali substrat za ukoreninjanje ter kanček potrpljenja.
Izberi zdravo in močno steblo na vrhu rastline. Z ostrim nožem odreži približno 10 do 15 centimetrov dolg vršni del stebla, tik pod listnim kolencem. Potaknjenec naj ima vsaj dva do štiri zdrave liste. Spodnje liste, ki bi bili potopljeni v vodo ali zemljo, previdno odstrani, saj bi v stiku z vlago lahko začeli gniti. Pusti le zgornje liste, ki bodo rastlini omogočili opravljanje fotosinteze in proizvodnjo energije za rast novih korenin.
Pripravljen potaknjenec lahko ukoreniniš na dva načina: v vodi ali neposredno v substratu. Ukoreninjanje v vodi je priljubljeno, ker lahko enostavno opazuješ rast korenin. Potaknjenec postavi v kozarec z vodo, tako da so spodnja kolenca potopljena. Vodo menjaj na nekaj dni, da preprečiš razvoj bakterij. Kozarec postavi na toplo in svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Korenine se bodo običajno pojavile v nekaj tednih.
Ko so korenine dolge približno dva do tri centimetre, je čas za sajenje v zemljo. Potaknjenec previdno posadi v majhen lonec, napolnjen z zračno mešanico za sajenje. Druga možnost je neposredno sajenje v substrat. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v hormon za ukoreninjanje, kar bo pospešilo proces. Nato ga potisni v vlažen substrat, zemljo okoli njega rahlo potlači in lonec pokrij s prozorno plastično vrečko ali ga postavi v mini rastlinjak, da zagotoviš visoko zračno vlažnost. Redno preverjaj vlago in zrači, da preprečiš plesen.
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci je odlična metoda, kadar je matična rastlina postala prevelika, pretegnjena in je izgubila spodnje liste. S to tehniko lahko iz enega samega stebla pridobiš več novih rastlin. Postopek je idealen za pomlad, ko je rastlina polna življenjske energije. Potreboval boš oster nož, pladenj ali lonec in primeren substrat za ukoreninjanje, kot je mešanica šote in perlita. Tudi pri tej metodi je obvezna uporaba rokavic zaradi strupenega soka.
Celotno steblo difenbahije lahko razrežeš na več delov, dolgih približno pet do deset centimetrov. Vsak segment mora imeti vsaj eno speče očesce oziroma kolence, iz katerega bo kasneje pognal nov poganjek. Pomembno je, da si zapomniš, kateri del segmenta je bil zgoraj in kateri spodaj, saj jih je treba pravilno orientirati pri sajenju. Rezne ploskve pusti, da se na zraku sušijo nekaj ur, da se ustvari zaščitna plast, ki preprečuje gnitje.
Pripravljene stebelne segmente lahko posadiš na dva načina: navpično ali vodoravno. Pri navpičnem sajenju spodnji del segmenta potisneš približno do polovice v vlažen substrat. Pazi, da je segment obrnjen v pravilno smer rasti. Pri vodoravnem sajenju pa segment preprosto položiš na površino substrata in ga rahlo pritisneš vanj, tako da je približno polovica zakopana. Speče očesce mora biti obrnjeno navzgor, saj bo iz njega zrasel nov poganjek.
Po sajenju lonec ali pladenj pokrij s prozorno folijo ali steklom, da ustvariš visoko zračno vlažnost, ki je ključna za uspešno ukoreninjanje. Vse skupaj postavi na toplo in svetlo mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem. Substrat vzdržuj rahlo vlažen, a ne razmočen. Po nekaj tednih ali mesecih bodo iz spečih očesc začeli poganjati novi listi in poganjki, hkrati pa se bodo razvijale tudi korenine. Ko so nove rastlinice dovolj močne, jih lahko ločiš in posadiš v samostojne lončke.
Delitev koreninske grude
Delitev koreninske grude je metoda razmnoževanja, ki je primerna za starejše, dobro razraščene difenbahije, ki so v loncu razvile več ločenih stebel ali poganjkov. To je najhitrejši način za pridobitev večjih novih rastlin, saj imajo te že razvit koreninski sistem. Najboljši čas za delitev je spomladi med presajanjem, saj tako rastlino izpostaviš stresu le enkrat. Ta postopek je precej enostaven, vendar zahteva nekaj previdnosti, da ne poškoduješ preveč korenin.
Najprej rastlino previdno vzemi iz lonca. Nežno otresi odvečno zemljo s korenin, da boš lažje videl strukturo koreninske grude in posamezne poganjke. Poišči naravna mesta delitve, kjer se posamezna stebla ločujejo in imajo lasten sklop korenin. Včasih je mogoče poganjke z njihovimi koreninami ločiti kar z rokami, tako da jih nežno razpleteš in razdeliš. Vsak ločen del mora imeti vsaj eno močno steblo in zadosten del zdravega koreninskega sistema.
Če so korenine preveč prepletene, boš morda moral uporabiti oster in steriliziran nož. Z nožem previdno prereži koreninsko grudo na več delov. Poskusi ohraniti čim več korenin na vsakem delu. Manjše poškodbe korenin so neizogibne, vendar se bo zdrava rastlina hitro obnovila. Po delitvi preglej vsak nov del in odstrani morebitne poškodovane ali gnile korenine, preden jih posadiš v nove lonce.
Vsak nov del posadi v svoj lonec, ki je le malo večji od njegove koreninske grude. Uporabi svež, zračen in hranljiv substrat, kot je opisano v prejšnjih poglavjih. Po sajenju rastline temeljito zalij in jih postavi na toplo in svetlo mesto brez neposrednega sonca. Ker so rastline doživele določen šok, bodo potrebovale nekaj tednov, da si opomorejo in začnejo z novo rastjo. V tem času jih ne gnoji in vzdržuj zmerno vlažnost substrata.