Sajenje in razmnoĹževanje difenbahije sta dva kljuÄna postopka, ki ti omogoÄata ne le vzgojo zdrave in bujne rastline, ampak tudi ustvarjanje novih primerkov iz obstojeÄe. Medtem ko je pravilno sajenje temelj za dolgoroÄno uspevanje, ti razmnoĹževanje ponuja priloĹžnost, da svojo zbirko rastlin obogatiĹĄ ali pa Äudovito darilo podariĹĄ prijateljem. Äeprav se morda zdita postopka zapletena, sta z nekaj znanja in pravilnimi tehnikami povsem enostavna. V tem Älanku te bomo vodili skozi vse korake, od priprave idealnega substrata in pravilnega sajenja do razliÄnih metod razmnoĹževanja, ki ti bodo zagotovo uspele. Z upoĹĄtevanjem teh nasvetov boĹĄ postal pravi strokovnjak za vzgojo teh tropskih lepotic.
Priprava idealnega substrata
Uspeh sajenja difenbahije se zaÄne pri pripravi ustrezne meĹĄanice zemlje. Ker ta rastlina izvira iz tropskih gozdov, kjer raste na tleh, bogatih z organsko snovjo, potrebuje substrat, ki je hkrati hranljiv, zraÄen in dobro odceden. Uporaba navadne vrtne zemlje ni priporoÄljiva, saj je preveÄ zbita, zadrĹžuje preveÄ vode in ne omogoÄa zadostnega pretoka zraka do korenin. To lahko hitro privede do zastoja vode in poslediÄno do gnitja korenin, kar je eden najpogostejĹĄih vzrokov za propad sobnih rastlin.
Osnovo za dober substrat predstavlja kakovostna ĹĄotna zemlja ali kokosova vlakna, ki zagotavljajo rahlo kislost in dobro zadrĹževanje vlage. Tej osnovi je nujno dodati komponente, ki bodo izboljĹĄale zraÄnost in drenaĹžo. Perlit je odliÄen dodatek, saj s svojo porozno strukturo ustvarja zraÄne Ĺžepe v zemlji in prepreÄuje zbijanje. Podoben uÄinek ima tudi drobno sekljano lubje orhidej ali grob pesek. Ti materiali omogoÄajo, da odveÄna voda hitro odteÄe in korenine dobijo dovolj kisika.
Za dodatno hranilnost lahko meĹĄanici primeĹĄaĹĄ zrel kompost ali organsko gnojilo z dolgotrajnim sproĹĄÄanjem. Kompost bo substrat obogatil z mikroorganizmi in bistvenimi hranili, ki jih bo rastlina postopoma Ärpala za svojo rast. Idealno razmerje za meĹĄanico bi bilo pribliĹžno dva dela ĹĄote ali kokosovih vlaken, en del perlita ali peska in en del komposta. Pred uporabo je priporoÄljivo vse komponente dobro premeĹĄati, da dobiĹĄ homogen substrat.
Preden substrat nasujeĹĄ v lonec, je kljuÄnega pomena, da na dno lonca poloĹžiĹĄ drenaĹžno plast. Za to lahko uporabiĹĄ glinopor, koĹĄÄke keramike ali veÄje kamenÄke. Ta plast, debela pribliĹžno dva do tri centimetre, bo prepreÄila, da bi se drenaĹžne luknje zamaĹĄile z zemljo in bo zagotovila nemoteno odtekanje odveÄne vode po zalivanju. Tako boĹĄ ustvaril optimalne pogoje za zdrav razvoj koreninskega sistema, kar je temelj za moÄno in lepo rastlino.
VeÄ Älankov na to temo
Pravilen postopek sajenja
Ko imaĹĄ pripravljen ustrezen substrat in izbran primeren lonec z drenaĹžnimi luknjami, se lahko lotiĹĄ sajenja. Ne glede na to, ali sadiĹĄ novo kupljeno rastlino ali presajaĹĄ obstojeÄo, je postopek podoben. Pomembno je, da z rastlino ravnaĹĄ previdno, da ne poĹĄkodujeĹĄ korenin ali listov. Vedno uporabljaj rokavice, saj je sok difenbahije strupen in lahko draĹži koĹžo. Postopek je najbolje opraviti spomladi, ko je rastlina v fazi aktivne rasti.
Rastlino previdno vzemi iz prvotnega lonca. Äe se teĹžko loÄi, lonec rahlo stisni z vseh strani ali pa z noĹžem previdno zareĹži ob notranjem robu. Ko rastlino potegneĹĄ ven, neĹžno preglej koreninsko grudo. Odstrani odveÄno staro zemljo, vendar pazi, da ne poĹĄkodujeĹĄ drobnih koreninic. Äe opaziĹĄ kakĹĄne Ärne, mehke ali gnile korenine, jih odreĹži z ostrimi in steriliziranimi ĹĄkarjami. Zdrave korenine so obiÄajno bele ali svetlo rjave barve in Ävrste na otip.
Na drenaĹžno plast v novem loncu nasuj nekaj centimetrov sveĹžega substrata. Postavi rastlino v sredino lonca in preveri, ali je na pravi viĹĄini. Zgornji del koreninske grude naj bo pribliĹžno dva centimetra pod robom lonca, da bo dovolj prostora za zalivanje. Nato zaÄni dodajati substrat okoli koreninske grude in ga sproti rahlo potiskaj navzdol, da zapolniĹĄ vse zraÄne Ĺžepe. Paziti moraĹĄ, da substrata ne potlaÄiĹĄ preveÄ, saj bi s tem zmanjĹĄal njegovo zraÄnost.
Ko je lonec napolnjen, rastlino temeljito zalij, dokler voda ne zaÄne teÄi skozi drenaĹžne luknje. To bo pomagalo, da se zemlja usede okoli korenin in odstrani morebitne preostale zraÄne Ĺžepe. PoÄakaj pribliĹžno pol ure in nato odlij vso vodo, ki se je nabrala v podstavku. Po sajenju ali presajanju rastlino za nekaj tednov postavi na senÄno mesto, zaĹĄÄiteno pred neposrednim soncem, da si laĹžje opomore od stresa. V tem Äasu je ne gnoji.
VeÄ Älankov na to temo
RazmnoĹževanje z vrĹĄnimi potaknjenci
RazmnoĹževanje z vrĹĄnimi potaknjenci je ena najpogostejĹĄih in najuspeĹĄnejĹĄih metod za pridobivanje novih difenbahij. Ta tehnika omogoÄa, da iz ene same rastline vzgojiĹĄ veÄ novih, ki bodo genetsko identiÄne matiÄni rastlini. NajboljĹĄi Äas za odvzem potaknjencev je spomladi ali zgodaj poleti, ko je rastlina v polni rasti in ima najveÄjo moÄ za ukoreninjanje. Za ta postopek boĹĄ potreboval oster, Äist noĹž ali ĹĄkarje, posodo z vodo ali substrat za ukoreninjanje ter kanÄek potrpljenja.
Izberi zdravo in moÄno steblo na vrhu rastline. Z ostrim noĹžem odreĹži pribliĹžno 10 do 15 centimetrov dolg vrĹĄni del stebla, tik pod listnim kolencem. Potaknjenec naj ima vsaj dva do ĹĄtiri zdrave liste. Spodnje liste, ki bi bili potopljeni v vodo ali zemljo, previdno odstrani, saj bi v stiku z vlago lahko zaÄeli gniti. Pusti le zgornje liste, ki bodo rastlini omogoÄili opravljanje fotosinteze in proizvodnjo energije za rast novih korenin.
Pripravljen potaknjenec lahko ukoreniniĹĄ na dva naÄina: v vodi ali neposredno v substratu. Ukoreninjanje v vodi je priljubljeno, ker lahko enostavno opazujeĹĄ rast korenin. Potaknjenec postavi v kozarec z vodo, tako da so spodnja kolenca potopljena. Vodo menjaj na nekaj dni, da prepreÄiĹĄ razvoj bakterij. Kozarec postavi na toplo in svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Korenine se bodo obiÄajno pojavile v nekaj tednih.
Ko so korenine dolge pribliĹžno dva do tri centimetre, je Äas za sajenje v zemljo. Potaknjenec previdno posadi v majhen lonec, napolnjen z zraÄno meĹĄanico za sajenje. Druga moĹžnost je neposredno sajenje v substrat. Spodnji del potaknjenca lahko pomoÄiĹĄ v hormon za ukoreninjanje, kar bo pospeĹĄilo proces. Nato ga potisni v vlaĹžen substrat, zemljo okoli njega rahlo potlaÄi in lonec pokrij s prozorno plastiÄno vreÄko ali ga postavi v mini rastlinjak, da zagotoviĹĄ visoko zraÄno vlaĹžnost. Redno preverjaj vlago in zraÄi, da prepreÄiĹĄ plesen.
RazmnoĹževanje s stebelnimi potaknjenci
RazmnoĹževanje s stebelnimi potaknjenci je odliÄna metoda, kadar je matiÄna rastlina postala prevelika, pretegnjena in je izgubila spodnje liste. S to tehniko lahko iz enega samega stebla pridobiĹĄ veÄ novih rastlin. Postopek je idealen za pomlad, ko je rastlina polna Ĺživljenjske energije. Potreboval boĹĄ oster noĹž, pladenj ali lonec in primeren substrat za ukoreninjanje, kot je meĹĄanica ĹĄote in perlita. Tudi pri tej metodi je obvezna uporaba rokavic zaradi strupenega soka.
Celotno steblo difenbahije lahko razreĹžeĹĄ na veÄ delov, dolgih pribliĹžno pet do deset centimetrov. Vsak segment mora imeti vsaj eno speÄe oÄesce oziroma kolence, iz katerega bo kasneje pognal nov poganjek. Pomembno je, da si zapomniĹĄ, kateri del segmenta je bil zgoraj in kateri spodaj, saj jih je treba pravilno orientirati pri sajenju. Rezne ploskve pusti, da se na zraku suĹĄijo nekaj ur, da se ustvari zaĹĄÄitna plast, ki prepreÄuje gnitje.
Pripravljene stebelne segmente lahko posadiĹĄ na dva naÄina: navpiÄno ali vodoravno. Pri navpiÄnem sajenju spodnji del segmenta potisneĹĄ pribliĹžno do polovice v vlaĹžen substrat. Pazi, da je segment obrnjen v pravilno smer rasti. Pri vodoravnem sajenju pa segment preprosto poloĹžiĹĄ na povrĹĄino substrata in ga rahlo pritisneĹĄ vanj, tako da je pribliĹžno polovica zakopana. SpeÄe oÄesce mora biti obrnjeno navzgor, saj bo iz njega zrasel nov poganjek.
Po sajenju lonec ali pladenj pokrij s prozorno folijo ali steklom, da ustvariĹĄ visoko zraÄno vlaĹžnost, ki je kljuÄna za uspeĹĄno ukoreninjanje. Vse skupaj postavi na toplo in svetlo mesto, zaĹĄÄiteno pred neposrednim soncem. Substrat vzdrĹžuj rahlo vlaĹžen, a ne razmoÄen. Po nekaj tednih ali mesecih bodo iz speÄih oÄesc zaÄeli poganjati novi listi in poganjki, hkrati pa se bodo razvijale tudi korenine. Ko so nove rastlinice dovolj moÄne, jih lahko loÄiĹĄ in posadiĹĄ v samostojne lonÄke.
Delitev koreninske grude
Delitev koreninske grude je metoda razmnoĹževanja, ki je primerna za starejĹĄe, dobro razraĹĄÄene difenbahije, ki so v loncu razvile veÄ loÄenih stebel ali poganjkov. To je najhitrejĹĄi naÄin za pridobitev veÄjih novih rastlin, saj imajo te Ĺže razvit koreninski sistem. NajboljĹĄi Äas za delitev je spomladi med presajanjem, saj tako rastlino izpostaviĹĄ stresu le enkrat. Ta postopek je precej enostaven, vendar zahteva nekaj previdnosti, da ne poĹĄkodujeĹĄ preveÄ korenin.
Najprej rastlino previdno vzemi iz lonca. NeĹžno otresi odveÄno zemljo s korenin, da boĹĄ laĹžje videl strukturo koreninske grude in posamezne poganjke. PoiĹĄÄi naravna mesta delitve, kjer se posamezna stebla loÄujejo in imajo lasten sklop korenin. VÄasih je mogoÄe poganjke z njihovimi koreninami loÄiti kar z rokami, tako da jih neĹžno razpleteĹĄ in razdeliĹĄ. Vsak loÄen del mora imeti vsaj eno moÄno steblo in zadosten del zdravega koreninskega sistema.
Äe so korenine preveÄ prepletene, boĹĄ morda moral uporabiti oster in steriliziran noĹž. Z noĹžem previdno prereĹži koreninsko grudo na veÄ delov. Poskusi ohraniti Äim veÄ korenin na vsakem delu. ManjĹĄe poĹĄkodbe korenin so neizogibne, vendar se bo zdrava rastlina hitro obnovila. Po delitvi preglej vsak nov del in odstrani morebitne poĹĄkodovane ali gnile korenine, preden jih posadiĹĄ v nove lonce.
Vsak nov del posadi v svoj lonec, ki je le malo veÄji od njegove koreninske grude. Uporabi sveĹž, zraÄen in hranljiv substrat, kot je opisano v prejĹĄnjih poglavjih. Po sajenju rastline temeljito zalij in jih postavi na toplo in svetlo mesto brez neposrednega sonca. Ker so rastline doĹživele doloÄen ĹĄok, bodo potrebovale nekaj tednov, da si opomorejo in zaÄnejo z novo rastjo. V tem Äasu jih ne gnoji in vzdrĹžuj zmerno vlaĹžnost substrata.
