Sajenje in razmnoževanje dalij sta dva ključna postopka, ki vsakemu vrtnarju omogočata, da vsako leto znova uživa v čudovitih cvetovih in celo poveča svojo zbirko teh izjemnih rastlin. Pravilen čas in tehnika sajenja sta temelja za zdravo rast in obilno cvetenje, medtem ko nam različne metode razmnoževanja odpirajo vrata v svet ustvarjanja novih rastlin in ohranjanja priljubljenih sort. Ne glede na to, ali ste začetnik ali izkušen gojitelj, poznavanje teh osnov vam bo pomagalo doseči najboljše rezultate. Uspeh se začne z zdravim gomoljem in pravilno pripravljeno sadilno jamo, ki rastlini nudi optimalne pogoje za začetek rasti.
Priprava na sajenje se začne že nekaj tednov pred dejanskim delom na vrtu. Gomolje, ki so prezimili v kleti, je treba pregledati in odstraniti morebitne poškodovane ali gnile dele. Dobro je, če jih nekaj tednov pred sajenjem prenesemo v nekoliko toplejši in svetlejši prostor, da spodbudimo brstenje. S tem pospešimo rast po sajenju in lažje prepoznamo zdrave in vitalne gomolje, ki imajo lepo razvite rastne brste, pogosto imenovane “oči”.
Razmnoževanje dalij je vznemirljiv proces, ki nam omogoča, da iz ene same rastline pridobimo več novih. Najpogostejša metoda je deljenje gomoljev, ki jo opravimo spomladi pred sajenjem. Druge metode, kot sta potapljanje in razmnoževanje s potaknjenci, so prav tako učinkovite in ponujajo različne prednosti. Ne glede na izbrano metodo je ključnega pomena uporaba čistega orodja in skrbno ravnanje z rastlinskim materialom, da preprečimo širjenje bolezni.
Skrbno načrtovanje sajenja, ki vključuje izbiro primerne lokacije, pripravo tal in upoštevanje pravilne sadilne razdalje, je naložba v prihodnost vrta. Dalije potrebujejo veliko sonca in prostora za rast, da lahko razvijejo svojo polno velikost in bujno cvetijo. Z upoštevanjem teh osnovnih načel bomo ustvarili gredo, ki nas bo od poletja do pozne jeseni razveseljevala s svojo barvitostjo in razkošjem cvetov.
Izbira pravega časa in lokacije
Pravi čas za sajenje gomoljev dalij je ključnega pomena za njihov uspešen razvoj in preprečevanje poškodb zaradi nizkih temperatur. Splošno pravilo je, da z sajenjem na prosto počakamo, dokler ne mine nevarnost zadnje spomladanske zmrzali, kar je v večini celinskih krajev običajno v drugi polovici maja. Tla morajo biti dovolj ogreta, saj sajenje v prehladno in mokro zemljo lahko povzroči gnitje gomoljev, še preden ti sploh začnejo odganjati. Za tiste, ki želijo pospešiti cvetenje, je mogoče gomolje predhodno, približno mesec dni prej, posaditi v lonce in jih gojiti v zaščitenem prostoru, kot je rastlinjak ali svetla veranda.
Izbira lokacije je enako pomembna kot čas sajenja, saj dalije za optimalno rast in cvetenje potrebujejo obilico sončne svetlobe. Idealno rastišče jim zagotavlja vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe na dan, po možnosti jutranjega sonca, ki hitro osuši jutranjo roso z listov in tako zmanjša tveganje za razvoj glivičnih bolezni. Čeprav lahko prenašajo tudi delno senco, bo cvetenje v takšnih pogojih bistveno skromnejše, rastline pa bodo bolj iztegnjene in šibkejše.
Poleg sončne svetlobe je treba zagotoviti tudi dobro zaščito pred močnim vetrom. Stebla dalij, še posebej pri višjih sortah z velikimi cvetovi, so precej krhka in se zlahka zlomijo v močnejših sunkih vetra. Zato je priporočljivo, da jih sadimo ob zidove, ograje ali žive meje, ki nudijo naravno zavetje. Če takšne možnosti nimamo, je nujna postavitev močnih opor, ki jih namestimo že ob sajenju, da kasneje ne poškodujemo razvijajočega se koreninskega sistema.
Tla na izbrani lokaciji morajo biti dobro odcedna, rodovitna in bogata z organsko snovjo. Dalije ne marajo težkih, ilovnatih tal, kjer voda zastaja, saj to vodi v gnitje gomoljev. Pred sajenjem je zato priporočljivo zemljo globoko prekopati in jo izboljšati z dodajanjem komposta, dobro uležanega hlevskega gnoja ali šote, kar bo izboljšalo tako strukturo tal kot tudi njihovo rodovitnost. S skrbno izbiro lokacije in pripravo tal postavimo trdne temelje za zdravo in cvetočo rast naših dalij.
Priprava tal in sajenje gomoljev
Temeljita priprava tal je bistven korak, ki odločilno vpliva na uspešnost gojenja dalij skozi celotno sezono. Pred sajenjem je treba zemljo prekopati do globine vsaj 30 centimetrov, da jo zrahljamo in omogočimo koreninam neovirano rast. Med prekopavanjem odstranimo ves plevel, kamenje in ostanke korenin, ki bi lahko ovirali razvoj rastline. To je tudi idealna priložnost za izboljšanje sestave tal z dodajanjem organskih materialov, kot so kompost, šota ali dobro preperele žagovine, ki izboljšajo drenažo, zračnost in sposobnost zadrževanja hranil.
Sadilna jama naj bo dovolj velika, da vanjo udobno namestimo celoten gomolj, običajno približno dvakrat širša in nekoliko globlja od samega gomolja. Na dno jame je priporočljivo nasuti pest organskega gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali malo kostne moke, kar bo spodbudilo razvoj močnega koreninskega sistema. Gnojilo rahlo prekrijemo s tanko plastjo zemlje, da preprečimo neposreden stik z gomoljem, kar bi ga lahko poškodovalo. S tem zagotovimo, da bodo hranila na voljo, ko jih bo rastlina najbolj potrebovala.
Gomolj položimo v jamo vodoravno, tako da so rastni brsti oziroma “oči” obrnjeni navzgor. Če brstov ne moremo jasno ločiti, gomolj preprosto položimo na bok, saj si bo poganjek pot navzgor našel sam. Sadilna globina je odvisna od velikosti gomolja, vendar splošno pravilo veli, da naj bo vrh gomolja pokrit z približno 10 do 15 centimetri zemlje. Preplitvo sajenje lahko povzroči nestabilnost rastline, medtem ko pregloboko sajenje lahko upočasni ali celo prepreči odganjanje.
Po položitvi gomolja jamo zasujemo z rahljano zemljo in jo rahlo potlačimo, da zagotovimo dober stik med gomoljem in zemljo. Takoj po sajenju zemlje ne zalivamo, razen če so tla izjemno suha. S prvim zalivanjem počakamo, dokler se na površini ne pokažejo prvi poganjki. Prekomerna vlaga v tej zgodnji fazi, ko rastlina še nima razvitih korenin, ki bi črpale vodo, je najpogostejši vzrok za gnitje gomoljev. Ko se poganjki pojavijo, začnemo z rednim, a zmernim zalivanjem.
Razmnoževanje z deljenjem gomoljev
Deljenje gomoljev je najpogostejša, najlažja in najbolj zanesljiva metoda za razmnoževanje dalij, ki omogoča ohranjanje sortnih lastnosti. Najboljši čas za to opravilo je spomladi, tik pred sajenjem, ko so na gomoljih že jasno vidni nabrekli rastni brsti, imenovani “oči”. Ti brsti se nahajajo na vrhu gomolja, na mestu, kjer se stikajo s starim steblom iz prejšnjega leta, in so ključni za rast nove rastline. Delitev opravljena jeseni, pred skladiščenjem, je manj priporočljiva, saj se rezi do pomladi težje zacelijo in so bolj dovzetni za gnitje.
Za delitev potrebujemo oster in čist nož ali vrtnarske škarje, ki jih pred uporabo razkužimo z alkoholom, da preprečimo prenos bolezni med gomolji. Celoten šop gomoljev najprej skrbno pregledamo in poiščemo rastne brste. Vsak del, ki ga bomo odrezali, mora imeti vsaj en zdrav in dobro razvit brst ter vsaj en mesnat gomolj, ki bo služil kot zaloga hrane za začetno rast. Deli brez brstov ne bodo odgnali, zato je natančnost pri tem koraku ključnega pomena za uspeh.
Postopek delitve začnemo tako, da z ostrim rezom ločimo posamezne gomolje od osrednjega stebla. Pazimo, da vsakemu delu zagotovimo del “vratu” oziroma starega stebla, saj se brsti nahajajo le na tem delu. Režemo odločno in pazimo, da ne poškodujemo brstov ali samih gomoljev. Iz enega večjega, dobro razvitega šopa gomoljev lahko pridobimo od tri do pet ali celo več novih rastlin, odvisno od njegove velikosti in števila brstov.
Po končani delitvi je priporočljivo, da rezne ploskve posujemo z žveplom v prahu ali ogljem v prahu, kar deluje kot naravni fungicid in pospeši sušenje ter celjenje ran. S tem zmanjšamo tveganje za okužbo z glivicami in gnitje po sajenju. Tako pripravljene dele gomoljev lahko takoj posadimo na vrt ali v lonce, če vremenske razmere to dopuščajo. Deljenje gomoljev ni le odličen način za povečanje števila rastlin, ampak tudi pomlajuje rastlino in spodbuja bujnejšo rast v prihajajoči sezoni.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje s potaknjenci je zelo učinkovita metoda, ki omogoča, da iz enega samega gomolja pridelamo veliko število novih, genetsko identičnih rastlin. Ta tehnika je še posebej priljubljena pri redkih ali dragih sortah, saj maksimalno izkoristi potencial vsakega prezimljenega gomolja. Postopek se začne zgodaj spomladi, običajno od februarja do aprila, ko gomolje posadimo v plitve zaboje ali lonce, napolnjene z vlažno šoto ali substratom za sejanje. Gomolje pokrijemo le toliko, da je zgornji del z rastnimi brsti izpostavljen svetlobi in zraku.
Zaboje postavimo v topel (okoli 18-20 °C) in svetel prostor, da spodbudimo odganjanje. Ko poganjki dosežejo višino približno 8 do 10 centimetrov in imajo razvita vsaj dva do tri pare listov, so primerni za rezanje. Z ostrim in sterilnim nožem ali skalpelom odrežemo poganjek tik nad mestom, kjer izrašča iz gomolja. Pomembno je, da pustimo na gomolju majhen del osnove poganjka, saj bo iz njega verjetno odgnal nov poganjek, kar omogoča večkratno rezanje potaknjencev iz istega gomolja.
Spodnje liste s potaknjenca odstranimo, pustimo le zgornji par ali dva, da zmanjšamo izgubo vode skozi transpiracijo. Osnovo potaknjenca lahko pomočimo v prah za ukoreninjenje, čeprav se dalije običajno dobro ukoreninijo tudi brez njega. Pripravljene potaknjence nato posadimo v majhne lončke ali platoje, napolnjene z rahlim in dobro odcednim substratom, na primer mešanico šote in perlita ali mivke. Substrat naj bo vlažen, a ne razmočen.
Lončke s potaknjenci pokrijemo s prozorno plastično folijo ali jih postavimo v mini rastlinjak, da zagotovimo visoko zračno vlažnost, ki je ključna za uspešno ukoreninjenje. Postavimo jih na svetlo, a ne neposredno sončno mesto. V približno dveh do štirih tednih bodo potaknjenci razvili korenine, kar opazimo po novi rasti. Ko so rastlinice dobro ukoreninjene, jih postopoma začnemo privajati na zunanje pogoje, preden jih po zadnji nevarnosti zmrzali presadimo na stalno mesto na vrtu.
