Uspešno gojenje bakope se začne z ustreznim sajenjem, ki postavi temelje za zdravo in bujno rast skozi celotno sezono. Čeprav se zdi sajenje preprosto opravilo, lahko nekatere podrobnosti bistveno vplivajo na to, kako se bo rastlina vrasla in razvijala v novem okolju. Pravilna izbira časa, kakovostnih sadik in skrbna priprava substrata so ključni koraki, ki jih ne smemo zanemariti. Ko pa enkrat osvojimo gojenje te čudovite rastline, se pogosto pojavi želja po njenem razmnoževanju, s katerim lahko ustvarimo nove rastline za prihodnjo sezono ali pa jih podarimo prijateljem. Razmnoževanje bakope je presenetljivo enostavno in uspešno, kar omogoča, da z malo truda pomnožimo svojo zbirko teh cvetočih lepotic.
Preden se lotimo sajenja, je nujno počakati, da mine nevarnost zadnje spomladanske pozebe, kar je v naših krajih običajno po sredini maja. Bakopa je namreč občutljiva na nizke temperature in zmrzal bi lahko uničila mlade, nežne rastline. Za sajenje izberemo zdrave, močne in dobro razraščene sadike, ki imajo lepo zelene liste brez znakov bolezni ali poškodb. Dobro je preveriti tudi koreninski sistem – korenine naj bodo bele ali svetlo rjave in naj ne bodo preveč prepletene na dnu lončka, kar bi kazalo na predolgo čakanje na presaditev.
Sajenje je priložnost, da rastlini zagotovimo najboljši možen začetek, zato je pomembno, da jo posadimo v kakovosten substrat, ki bo dobro odceden in bogat s hranili. Posoda ali korito mora imeti na dnu drenažne odprtine, da se prepreči zastajanje vode in posledično gnitje korenin. Postopek sajenja mora biti nežen, da ne poškodujemo krhkih korenin, in skrbno izveden, da rastlini omogočimo hitro in uspešno vraščanje. Po sajenju je ključno temeljito zalivanje, ki spodbudi stik korenin z novo zemljo.
Razmnoževanje bakope pa je postopek, ki nam prinaša veliko zadovoljstva, saj lahko iz ene same rastline vzgojimo več novih. Najpogostejši in najuspešnejši način je razmnoževanje z zeliščnimi potaknjenci, ki ga je najbolje opraviti pozno poleti ali zgodaj jeseni. Ta metoda omogoča, da ohranimo genetske lastnosti matične rastline, kar pomeni, da bodo nove rastline enake barve in oblike kot original. S pravilno tehniko odvzema potaknjencev in zagotavljanjem ustreznih pogojev za koreninjenje lahko dosežemo zelo visoko stopnjo uspešnosti.
Priprava na sajenje
Skrbna priprava je ključ do uspešnega sajenja bakope in postavlja temelje za njeno zdravje in bujno cvetenje skozi celo sezono. Prvi korak je izbira pravega časa za sajenje na prostem, ki je odvisen od lokalnih podnebnih razmer. V celinskem podnebju je to običajno po 15. maju, ko je nevarnost jutranje slane že mimo. Prezgodnje sajenje lahko izpostavi občutljive rastline mrazu, kar lahko povzroči trajne poškodbe ali celo propad. Če sadike kupimo prej, jih do sajenja hranimo v zavetnem in svetlem prostoru, kot je rastlinjak ali svetla garaža.
Naslednji pomemben korak je izbira sadik. V vrtnarijah poiščemo rastline, ki so videti zdrave, kompaktne in imajo močno zelene liste. Izogibamo se sadikam z rumenimi ali uvelimi listi, tankimi in pretegnjenimi stebli ali vidnimi znaki bolezni in škodljivcev. Preverimo tudi koreninsko grudo; nežno jo dvignemo iz lončka in preverimo, ali so korenine bele in dobro razvite, a ne preveč zbite. Močne sadike se bodo hitreje in lažje vrasle v novo okolje.
Priprava posod in substrata je prav tako bistvenega pomena. Posode, v katere bomo sadili, morajo biti temeljito očiščene, še posebej, če smo jih uporabljali prejšnjo sezono, da preprečimo prenos morebitnih bolezni. Ključno je, da imajo na dnu zadostno število drenažnih odprtin. Pred sajenjem na dno posode nasujemo plast drenažnega materiala, kot je glinopor ali prod, kar bo zagotovilo odtekanje odvečne vode. Nato posodo napolnimo s kakovostnim substratom za cvetoče rastline, ki smo ga predhodno rahlo navlažili.
Preden sadiko vzamemo iz lončka, jo dobro zalijemo, saj bo tako lažje zdrsnila iz posode in koreninska gruda bo ostala cela. Če so korenine na dnu močno prepletene, jih z rokami nežno razrahljamo, da spodbudimo njihovo rast v novo zemljo. S tem preprečimo, da bi korenine nadaljevale z rastjo v krogu in se ne bi razširile po posodi. Vsi ti pripravljalni koraki, čeprav se zdijo majhni, skupaj tvorijo pomembno osnovo za uspešno sajenje in nadaljnjo rast bakope.
Postopek sajenja korak za korakom
Ko so priprave zaključene, sledi sam postopek sajenja, ki naj bo izveden premišljeno in nežno, da rastlini povzročimo čim manj stresa. V pripravljen substrat v posodi z rokami ali majhno lopatko naredimo sadilno jamico, ki naj bo nekoliko večja od koreninske grude sadike. Globina jamice naj bo takšna, da bo vrh koreninske grude po sajenju poravnan z nivojem zemlje v posodi. Sajenje pregloboko lahko povzroči gnitje stebla, medtem ko presitno sajenje izpostavi korenine izsuševanju.
Sadiko previdno vzamemo iz njenega originalnega lončka, tako da z eno roko primemo za osnovo rastline, z drugo pa obrnemo lonček in ga nežno stisnemo, da se sprosti. Koreninsko grudo postavimo v pripravljeno jamico in jo naravnamo tako, da bo rastlina stala pokonci. Nato jamico okoli koreninske grude previdno zapolnimo s substratom in ga z dlanmi rahlo potlačimo. S tem odstranimo zračne žepe in zagotovimo dober stik med koreninami in zemljo, kar je ključno za hitro vraščanje.
Pri sajenju več rastlin v eno posodo ali korito je pomembno upoštevati primerno razdaljo med njimi. Bakopa se precej razraste, zato med posameznimi sadikami pustimo vsaj 20 centimetrov prostora. To jim bo omogočilo dovolj prostora za razvoj in zagotovilo dobro kroženje zraka, kar zmanjšuje tveganje za pojav glivičnih bolezni. Če bakopo sadimo v kombinaciji z drugimi rastlinami, jo običajno postavimo na rob posode, da se njeni poganjki lahko lepo prevesijo čez rob.
Zadnji in najpomembnejši korak po sajenju je temeljito zalivanje. Celotno površino substrata enakomerno zalijemo z mlačno vodo, dokler voda ne začne pritekati skozi drenažne odprtine na dnu posode. To prvo zalivanje je ključno, saj se zemlja usede okoli korenin in jim zagotovi takojšnjo oskrbo z vlago. Po sajenju rastline za nekaj dni postavimo na polsenčno mesto, da si opomorejo od stresa presajanja, preden jih izpostavimo polnemu soncu.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje bakope s potaknjenci je preprost, učinkovit in zelo priljubljen način za pridobivanje novih rastlin, ki so genetsko identične matični rastlini. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je od poznega poletja do zgodnje jeseni, ko so poganjki še vedno vitalni, a že dovolj zreli. V tem času je rastlina polna energije, kar pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu koreninjenju. Za potaknjence izberemo zdrave, močne in necvetoče stranske poganjke, saj se ti lažje ukoreninijo kot poganjki s cvetovi.
Za odvzem potaknjencev uporabimo oster in čist nož ali škarje, da naredimo gladek rez in ne poškodujemo tkiva. Odrežemo približno 8 do 10 centimetrov dolg vršiček poganjka, rez pa naredimo tik pod kolencem (mestom, kjer izraščajo listi), saj se na tem mestu najlažje tvorijo korenine. Z odrezanega dela potaknjenca nato previdno odstranimo spodnje liste, tako da ostane golo steblo v dolžini približno 3 do 4 centimetre. Pustimo le nekaj parov listov na vrhu potaknjenca.
Pripravljene potaknjence lahko nato posadimo neposredno v substrat za koreninjenje. Za še večjo uspešnost lahko spodnji del potaknjenca pomočimo v prah za pospeševanje koreninjenja, ki vsebuje rastne hormone. To sicer ni nujno, saj se bakopa relativno dobro korenini tudi brez njega, vendar lahko postopek bistveno pospeši. Prah nanesemo v tankem sloju in odvečno količino otresemo, saj preveč hormona lahko zavre rast korenin.
Ko so potaknjenci pripravljeni, jih posadimo v majhne lončke ali platoje, napolnjene z lahkim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in perlita ali mivke. S svinčnikom ali palčko naredimo luknjice v substrat in vanje previdno vstavimo potaknjence, približno 2 do 3 centimetre globoko. Substrat okoli potaknjenca rahlo potlačimo, da zagotovimo dober stik, nato pa vse skupaj nežno zalijemo z vodo, po možnosti z razpršilko, da ne izperemo potaknjencev.
Ukoreninjenje potaknjencev
Za uspešno ukoreninjenje potaknjencev bakope je ključno zagotoviti primerno okolje, ki spodbuja nastanek novih korenin. Po sajenju potaknjencev je treba lončke ali platoje postaviti na svetlo in toplo mesto, vendar zaščiteno pred neposredno sončno svetlobo. Premočno sonce bi lahko ožgalo nežne liste in prehitro izsušilo substrat. Idealna temperatura za koreninjenje je med 20 in 24 stopinjami Celzija.
Ključnega pomena je ohranjanje visoke zračne vlage okoli potaknjencev, saj ti še nimajo korenin, preko katerih bi lahko črpali vodo, in so zato odvisni od vlage, ki jo absorbirajo preko listov. Visoko vlažnost najlažje dosežemo tako, da lončke pokrijemo s prozorno plastično vrečko, pokrovom za rastlinjak ali odrezano plastenko. S tem ustvarimo mini rastlinjak, ki zadržuje vlago. Pokrov je treba vsak dan za nekaj časa odstraniti, da preprečimo nastanek plesni in zagotovimo kroženje zraka.
Substrat mora biti ves čas koreninjenja rahlo vlažen, vendar nikoli razmočen. Prekomerna vlažnost lahko povzroči gnitje stebel, še preden se razvijejo korenine. Najbolje je, da vlažnost preverjamo vsak dan in substrat po potrebi pršimo z vodo. Uporaba razpršilke je boljša od klasičnega zalivanja, saj preprečuje zbijanje substrata in motenje potaknjencev. V tej fazi potaknjenci ne potrebujejo nobenega gnojenja.
Postopek koreninjenja običajno traja od tri do šest tednov, odvisno od pogojev. Znak, da so se potaknjenci uspešno ukoreninili, je pojav nove rasti na vrhu potaknjenca. Ko opazimo nove listke, je to zanesljiv znak, da se je razvil koreninski sistem. Takrat lahko postopoma začnemo s prilagajanjem na nižjo zračno vlažnost, tako da za daljši čas odstranjujemo pokrov, dokler se rastlinice popolnoma ne navadijo na normalne pogoje.
Presajanje mladih rastlin
Ko so potaknjenci bakope dobro ukoreninjeni in so začeli kazati znake nove rasti, je čas za njihovo prvo presajanje v samostojne lončke. Ta korak je pomemben, saj jim bo zagotovil več prostora za razvoj korenin in nadaljnjo rast. S presajanjem ne smemo hiteti; najbolje je počakati, da korenine prerastejo lonček, v katerem so se koreninile, kar lahko preverimo tako, da nežno dvignemo celotno grudo iz posode. Videti bi morali mrežo belih, zdravih korenin.
Za presajanje izberemo majhne lončke, s premerom približno 8 do 10 centimetrov. Uporabimo kakovosten substrat za cvetoče rastline, ki bo mladim rastlinam zagotovil vsa potrebna hranila za začetno rast. Lončke napolnimo s substratom, v sredini pa naredimo jamico, dovolj veliko za koreninsko grudo mlade rastlinice. Mlade rastline zelo previdno vzamemo iz platoja za koreninjenje, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo nežnih korenin.
Rastlinico postavimo v jamico in jo posadimo na enako globino, kot je rasla prej. Okoli koreninske grude nasujemo substrat in ga rahlo potlačimo. Po presajanju rastline dobro zalijemo, da se zemlja usede in zagotovi dober stik s koreninami. Presajene rastline nato postavimo na svetlo mesto, vendar še vedno zaščiteno pred močnim, neposrednim soncem, dokler se ne utrdijo in začnejo aktivno rasti.
Ko mlade rastline napolnijo lončke in se dobro razrastejo, jih lahko začnemo postopoma privajati na zunanje pogoje, če jih nameravamo saditi na prosto. Ta proces, znan kot utrjevanje, traja približno en teden do deset dni. Vsak dan jih za nekaj ur postavimo na prosto, na senčno in zavetno mesto, in postopoma podaljšujemo čas izpostavljenosti soncu in zunanjim temperaturam. Po končanem utrjevanju so rastline pripravljene za sajenje na končno mesto v balkonska korita, obešanke ali na gredice.
📷: Deavmi, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons
