Velika hermelika je izjemno trpežna in na mraz odporna trajnica, ki v našem podnebju večinoma ne potrebuje posebne zimske zaščite. Njena sposobnost preživetja nizkih temperatur je ena od lastnosti, zaradi katere je tako cenjena v vrtovih z malo vzdrževanja. Kljub temu pa poznavanje nekaj osnovnih načel priprave na zimo in pravilnega zimskega ravnanja zagotavlja, da bo rastlina uspešno prestala hladno obdobje in spomladi z vso močjo pognala nove poganjke. Ključnega pomena za uspešno prezimovanje niso nizke temperature same po sebi, temveč kombinacija mraza in prekomerne zimske vlage, ki je lahko za koreninski sistem usodna. S pravilno pripravo jeseni in minimalnimi posegi pozimi lahko tej čudoviti rastlini pomagamo, da ostane zdrava in močna.
Priprava na zimo se začne že jeseni, ko rastlina zaključi s cvetenjem. Ena od najpomembnejših odločitev, ki jo mora sprejeti vrtnar, je, ali naj posušena stebla in socvetja poreže jeseni ali jih pusti stati čez zimo. Večina izkušenih vrtnarjev priporoča, da se stebla pustijo nedotaknjena. Ta posušena struktura namreč ne nudi le čudovitega zimskega okrasa, ampak ima tudi pomembno zaščitno funkcijo. Ščiti koreninsko grudo pred najhujšim mrazom in preprečuje zbiranje prekomerne vlage neposredno okoli koreninskega vratu.
Poleg zaščitne funkcije so posušena socvetja tudi vir hrane za ptice, ki v zimskih mesecih iščejo semena. Prizor sinic, ki se gostijo na posušenih glavicah hermelike, je lahko čudovit dodatek zimskemu vrtu. Zato je jesensko obrezovanje odsvetovano, razen če je nujno potrebno zaradi estetskih razlogov ali sanitarnega čiščenja v primeru bolezni. Vse potrebno čiščenje in rez je veliko bolje opraviti zgodaj spomladi.
Pred nastopom zime je pomembno tudi, da prenehamo z gnojenjem in zmanjšamo zalivanje. Gnojenje v poznem poletju ali jeseni bi spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov, ki ne bi imeli časa dozoreti pred prvim mrazom in bi bili zato zelo občutljivi na poškodbe. Rastlina mora jeseni postopoma preiti v fazo mirovanja, da se ustrezno pripravi na nizke temperature. Poskrbimo le, da so tla okoli rastline čista in brez plevela, ki bi lahko pozimi nudil zatočišče škodljivcem.
Priprava rastlin na zimo
Uspešno prezimovanje velike hermelike je v veliki meri odvisno od priprav, ki jih opravimo jeseni. Ko se dnevi krajšajo in temperature padajo, rastlina naravno upočasni svojo rast in začne kopičiti zaloge energije v koreninskem sistemu. Naša naloga je, da ji pri tem pomagamo in je ne motimo z nepotrebnimi posegi. Najpomembnejši del priprave je zagotoviti, da rastlina v zimo ne vstopi preveč vlažna ali preveč pognojena.
Po končanem cvetenju pustimo, da se stebla in listi naravno posušijo. Ne hitimo z obrezovanjem. Ti nadzemni deli, čeprav so videti odmrli, še vedno opravljajo pomembno funkcijo. Delujejo kot naravna izolacija za koreninsko krono, ki je najbolj občutljiv del rastline. Poleg tega preprečujejo, da bi se sneg in led kopičila neposredno na tleh nad spečimi brsti, kar bi lahko povzročilo gnitje.
Jeseni je priporočljivo preveriti stanje tal okoli rastline. Če opazimo, da na mestu, kjer raste hermelika, zastaja voda, je to znak slabe drenaže, ki jo je treba dolgoročno rešiti. Za takojšnjo pomoč lahko okoli rastline skopljemo majhen jarek, ki bo odvajal odvečno vodo. V prihodnji sezoni pa razmislimo o presaditvi na dvignjeno gredo ali o izboljšanju tal z dodajanjem peska in komposta, saj je zimska mokrota za hermeliko nevarnejša od mraza.
Zadnje opravilo pred zimo je lahko nanos tanke plasti zastirke, vendar je pri tem potrebna previdnost. V območjih z zelo ostrimi zimami lahko okoli rastline nasujemo plast suhega listja, smrečja ali slame, ki bo nudila dodatno zaščito. Pomembno je, da zastirke ne nanesemo preblizu stebel, da preprečimo gnitje. Zastirko je treba spomladi pravočasno odstraniti, da omogočimo segrevanje tal in odganjanje novih poganjkov.
Zaščita pred mrazom in zimsko vlago
Velika hermelika je klasificirana kot zelo odporna trajnica, ki preživi temperature krepko pod lediščem, pogosto do -30 °C ali celo nižje. Zato v večini celinskih podnebij ne potrebuje posebne zaščite pred samim mrazom. Njena glavna težava pozimi ni temperatura, temveč vlaga. Koreninski sistem je zelo občutljiv na gnitje, če so tla pozimi stalno mokra in premalo zračna. Zato se vsi zaščitni ukrepi osredotočajo predvsem na ohranjanje suhih pogojev okoli korenin.
Pustitev posušenih stebel čez zimo je prvi in najpomembnejši korak pri zaščiti pred vlago. Stebla delujejo kot nekakšen šotor, ki preusmerja dež in sneg stran od središča rastline. To pomaga ohranjati koreninsko krono relativno suho. Poleg tega votla stebla ujamejo zrak, ki deluje kot dodaten izolator. Sneg, ki se nabere na in okoli posušenih stebel, prav tako deluje kot odlična izolacija in ščiti rastlino pred ekstremnimi nihanji temperature.
V regijah z veliko zimskimi padavinami in slabimi drenažnimi pogoji je lahko koristna uporaba prodnate zastirke. Plast proda ali drobnega peska, nasuta okoli osnove rastline, pomaga, da se površina tal hitro osuši in preprečuje neposreden stik koreninskega vratu z vlažno zemljo. To bistveno zmanjša tveganje za gnitje. Ta metoda je še posebej priporočljiva za bolj občutljive sorte in v skalnjakih.
Zaščita je pomembnejša pri mladih, sveže posajenih rastlinah, ki še niso razvile močnega koreninskega sistema. V prvem letu po sajenju je priporočljivo rastlino jeseni rahlo zastreti s suhim listjem ali smrečjem, ne glede na siceršnjo odpornost sorte. To bo mladi rastlini pomagalo, da lažje preživi prvo zimo in se spomladi močneje razraste. Ko se rastlina enkrat dobro ukorenini, takšna dodatna skrb običajno ni več potrebna.
Prezimovanje v loncih in posodah
Rastline, gojene v loncih in posodah, so pozimi bolj izpostavljene mrazu kot tiste na vrtu. Koreninski sistem v loncu ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato lahko temperature v substratu padejo veliko nižje in hitreje kot v tleh na vrtu. To pomeni, da velika hermelika, čeprav je zelo odporna, v loncu morda ne bo preživela enako nizkih temperatur kot na gredi. Zato je za prezimovanje v posodah potrebna dodatna pozornost.
Najboljši način za zaščito rastlin v loncih je, da jih premaknemo na zaščiteno mesto. Idealno je, če lahko lonec postavimo ob steno hiše, pod nadstrešek ali na neogrevano verando, kjer bo zaščiten pred najhujšim vetrom in padavinami. Postavitev lonca ob južno steno hiše lahko zagotovi nekaj dodatne toplote. Pomembno je, da mesto ni ogrevano, saj rastlina potrebuje hladno obdobje mirovanja.
Če rastline ne moremo premakniti, lahko zaščitimo sam lonec. Celoten lonec, vključno s stranicami, lahko ovijemo v več plasti jute, mehurčaste folije ali drugega izolacijskega materiala. Pomembno je, da drenažne luknje na dnu ostanejo odprte. Lonec lahko tudi zakopljemo v zemljo na vrtu ali ga postavimo v večjo škatlo, ki jo napolnimo z listjem, slamo ali stiroporom za dodatno izolacijo.
Zalivanje rastlin v posodah je pozimi treba skoraj popolnoma opustiti. Substrat naj bo večinoma suh, saj mokra zemlja v kombinaciji z mrazom pomeni gotovo smrt za korenine. Zalijemo le izjemoma, morda enkrat na mesec ali še redkeje, in to le v obdobjih brez zmrzali, če opazimo, da se je substrat popolnoma izsušil. Prezimovanje v suhem substratu je ključ do uspeha.
Spomladanska oskrba po prezimovanju
Ko se zima poslovi in se pokažejo prvi znaki pomladi, je čas za spomladansko oskrbo velike hermelike. Pravočasna in pravilna oskrba bo rastlini pomagala pri prehodu iz mirovanja v aktivno rastno dobo. Najpomembnejše opravilo je odstranjevanje starih, posušenih stebel iz prejšnjega leta. To storimo, ko mine nevarnost močnejših zmrzali in ko opazimo, da iz tal že odganjajo novi, rdečkasti poganjki.
Stebla odrežemo čim bližje tlom z ostrimi vrtnimi škarjami. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo novih poganjkov, ki so zelo krhki. Odstranjevanje starih stebel ne le da naredi prostor za novo rast, ampak tudi izboljša kroženje zraka okoli mlade rastline in zmanjša možnost za prenos bolezni, ki so morda prezimile na odmrlih delih. Vse odrezane dele odstranimo z grede in jih kompostiramo, če so bili zdravi.
Če smo jeseni uporabili zimsko zastirko, kot je listje ali slama, jo je zdaj treba odstraniti. Zastirka je opravila svojo nalogo in zdaj bi le ovirala segrevanje tal in preprečevala rast novih poganjkov. Z rahlimi grabljicami nežno odstranimo zastirko in zrahljamo zgornjo plast zemlje okoli rastline. To bo omogočilo, da se tla hitreje ogrejejo in posušijo, kar bo spodbudilo rast.
To je tudi idealen čas za razmislek o gnojenju in delitvi rastline. Če rastlina kaže znake oslabelosti, ji lahko dodamo tanko plast komposta. Če je rastlina po nekaj letih postala prevelika ali je v sredini olesenela, je zgodnja pomlad najboljši čas za njeno delitev in pomlajevanje. S temi preprostimi spomladanskimi opravili bomo zagotovili, da bo naša velika hermelika v novo sezono vstopila močna, zdrava in pripravljena na bujno rast.
