Topinambur je izjemno odporna rastlina, ki zelo dobro prenaša nizke temperature, kar omogoča različne in zelo prilagodljive načine prezimovanja. Njegovi gomolji lahko brez težav prezimijo v zemlji, tudi če ta na površini pomrzne, kar je ena največjih prednosti te kulture. Ta lastnost omogoča spravilo pridelka skozi celotno zimo, kadarkoli tla niso zamrznjena, in zagotavlja svež vir hrane v mesecih, ko je na vrtu malo drugega. Kljub tej izjemni trpežnosti pa je dobro poznati nekatere tehnike in ukrepe, s katerimi lahko izboljšaš pogoje za prezimovanje in si zagotoviš, da bodo gomolji spomladi zdravi in pripravljeni na novo rast ali pa v odličnem stanju za porabo.
Najpogostejši in najbolj naraven način prezimovanja topinamburja je, da gomolje preprosto pustiš v zemlji na mestu, kjer so zrasli. Tla delujejo kot idealna shramba, saj ohranjajo optimalno temperaturo in vlažnost, kar preprečuje izsušitev gomoljev, ki imajo zelo tanko kožico. Pred zimo, ko nadzemni deli rastline porumenijo in se posušijo, jih je priporočljivo odrezati približno deset do petnajst centimetrov nad tlemi. Odrezana stebla lahko pustiš na gredi kot dodatno zaščitno plast ali pa jih odstraniš in kompostiraš.
Da bi gomolje dodatno zaščitil pred zelo močno zmrzaljo in olajšal izkopavanje v zimskih mesecih, je priporočljivo gredo prekriti z debelo plastjo zastirke. Za to lahko uporabiš slamo, seno, odpadlo listje ali kompost. Ta izolacijska plast preprečuje, da bi tla pregloboko zamrznila, in ohranja bolj stabilno temperaturo. Tako lahko tudi sredi zime, v dneh brez snega in ledu, zlahka odkriješ del grede in si izkoplješ sveže gomolje za kosilo.
Čeprav je prezimovanje v zemlji idealno, prinaša tudi določeno tveganje, predvsem zaradi glodavcev. Voluharji in miši so veliki ljubitelji gomoljev topinamburja in lahko čez zimo povzročijo precejšnjo škodo na pridelku, ki je ostal v zemlji. Če imaš na vrtu težave z glodavci, je morda bolj varno, da vsaj del pridelka izkoplješ jeseni in ga shraniš na drug, bolj nadzorovan način. S tem si zagotoviš, da ne boš ostal brez pridelka, hkrati pa lahko del gomoljev še vedno pustiš v zemlji in tvegaš.
Priprava rastlin na zimo
Priprava topinamburja na zimski počitek je preprost, a pomemben korak, ki zagotavlja zdravje rastlin in lažje upravljanje z nasadom. Postopek se začne pozno jeseni, običajno po prvi močnejši slani. Slana povzroči, da se hranilne snovi iz nadzemnih delov premaknejo v gomolje, kar izboljša njihov okus in hranilno vrednost. Takrat listi in stebla začnejo rumeneti, veneti in se sušiti, kar je jasen znak, da je rastlina zaključila svoj letni cikel rasti.
Ko so nadzemni deli večinoma suhi, je čas za njihovo odstranitev. Stebla odrežeš z vrtnimi škarjami ali srpom na višini približno deset do petnajst centimetrov nad tlemi. Puščanje krajših štrcljev je koristno, saj ti označujejo, kje se nahajajo gomolji, kar olajša njihovo iskanje in izkopavanje pozimi. Odrezanih stebel ni treba zavreči; so precej olesenela, zato jih lahko nasekljaš in uporabiš kot grobo zastirko na gredi ali pa jih dodaš na dno kompostnega kupa.
Po odstranitvi stebel je zelo priporočljivo gredo prekriti z debelo plastjo organske zastirke. Ta ukrep ima več funkcij. Prvič, deluje kot toplotna izolacija in ščiti gomolje pred ekstremno nizkimi temperaturami, kar je pomembno predvsem v celinskem podnebju z ostrimi zimami. Drugič, preprečuje, da bi tla pregloboko in premočno zamrznila, kar omogoča lažje izkopavanje gomoljev tudi sredi zime. Tretjič, zastirka ščiti tla pred erozijo zaradi zimskih padavin in vetra.
Za zastiranje lahko uporabiš različne materiale. Odpadlo listje je odlična in brezplačna izbira, prav tako slama, seno ali celo plast ne povsem zrelega komposta. Plast naj bo debela vsaj deset do dvajset centimetrov, da zagotovi zadostno izolacijo. Spomladi, ko nevarnost močne zmrzali mine, lahko del zastirke odstraniš, da se tla hitreje ogrejejo, ali pa jo pustiš na mestu, kjer bo naprej služila kot vir organske snovi in pomagala pri zadrževanju vlage v prihajajoči sezoni.
Skladiščenje izkopanih gomoljev
Če se odločiš, da boš del ali celoten pridelek izkopal jeseni, je ključnega pomena zagotoviti ustrezne pogoje za skladiščenje. Gomolji topinamburja so zaradi svoje tanke in občutljive kožice zelo nagnjeni k izsušitvi in hitro postanejo mehki in gumijasti, če niso pravilno shranjeni. Idealni pogoji za skladiščenje so visoka zračna vlaga (okoli 90-95 %) in nizka temperatura, tik nad lediščem (od 0 do 2 °C). Takšne pogoje je najlažje doseči v hladni in vlažni kleti.
Najboljši način za dolgoročno shranjevanje večjih količin gomoljev je, da jih zasuješ v zabojčke z vlažnim materialom. Uporabiš lahko vlažen pesek, šoto, žagovino ali vermikulit. Gomolje zložiš v zaboj v plasteh, tako da se med seboj ne dotikajo, vsako plast pa prekriješ z vlažnim materialom. To preprečuje izhlapevanje vode iz gomoljev in jih ohranja čvrste in hrustljave več mesecev. Pomembno je, da je material le vlažen, ne pa moker, da ne pride do gnitja.
Za shranjevanje manjših količin za sprotno porabo je primeren tudi hladilnik. Neoprane gomolje shraniš v perforirano plastično vrečko ali jih zaviješ v vlažno krpo in postaviš v predal za zelenjavo. Perforacije v vrečki omogočajo kroženje zraka in preprečujejo nabiranje kondenza, kar zmanjšuje tveganje za plesen. Na ta način lahko gomolji ostanejo sveži nekaj tednov. Pred shranjevanjem jih ne peri, saj s tem odstraniš zaščitno plast zemlje in pospešiš kvarjenje.
Preden gomolje shraniš, jih je dobro pregledati in odstraniti vse, ki so poškodovani, nagniti ali kažejo znake bolezni. Shranjuj le zdrave in nepoškodovane primerke, saj se kvarjenje z enega gomolja hitro razširi na druge. Med zimo je priporočljivo občasno preveriti stanje skladiščenih gomoljev in sproti odstranjevati tiste, ki se začnejo kvariti. Pravilno skladiščenje ti omogoča, da v okusnih in zdravih gomoljih uživaš vse do pomladi.
Prezimovanje v posodah
Gojenje topinamburja v posodah prinaša nekatere posebnosti tudi pri prezimovanju. Gomolji v posodah so veliko bolj izpostavljeni nizkim temperaturam in zmrzali kot tisti, ki rastejo v zemlji na vrtu. Zemlja v posodi namreč veliko hitreje in globlje premrzne, saj je izpostavljena mrazu z vseh strani. Zato je potrebna dodatna zaščita, da se prepreči poškodba ali uničenje gomoljev zaradi zmrzali.
Ena od možnosti je, da posodo z rastlino prestaviš v zaščiten, neogrevan prostor, kot je garaža, klet, lopa ali rastlinjak. V takšnem prostoru bodo gomolji zaščiteni pred najhujšim mrazom, hkrati pa bo temperatura dovolj nizka, da bodo ostali v stanju mirovanja. Pomembno je, da substrat v posodi čez zimo občasno rahlo zaliješ, da se gomolji ne izsušijo popolnoma. Substrat naj bo le rahlo vlažen, nikakor pa ne moker.
Če nimaš možnosti, da bi posodo prestavil v zaprt prostor, jo moraš ustrezno zaščititi na prostem. Posodo lahko oviješ v več plasti izolacijskega materiala, kot so juta, mehurčasta folija, stare odeje ali slama. Dobro je zaščititi tudi zgornjo površino substrata z debelo plastjo listja ali slame. Posodo je priporočljivo postaviti na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred vetrom in bo deležna nekaj toplote, ki jo oddaja stavba.
Druga možnost je, da posodo preprosto vkoplješ v zemljo na vrtu. Izbereš zaščiten kotiček, izkoplješ jamo, ki je dovolj velika za posodo, in jo postaviš vanjo. Prazne prostore okoli posode napolniš z zemljo ali listjem. Tako bo posoda izolirana z okoliško zemljo, kar bo posnemalo pogoje, ki jih imajo rastline na gredi. Ne glede na izbrano metodo je pomembno, da poskrbiš za dobro drenažo, da voda v posodi ne bo zastajala in povzročila gnitja gomoljev.
