Spomladanska resa, kot že njeno ime pove, cveti zelo zgodaj, pogosto že sredi zime, ko je vrt še prekrit s snegom. Ta izjemna lastnost je mogoča zaradi njene neverjetne odpornosti na mraz. Erica carnea je avtohtona v gorskih predelih srednje in južne Evrope, vključno z Alpami, zato je popolnoma prilagojena na ostre zimske razmere. V večini podnebij je popolnoma prezimno trdna in ne potrebuje posebne zimske zaščite. Kljub temu pa obstajajo določeni pogoji in situacije, v katerih ji lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomagamo, da lažje preživi zimo in spomladi še lepše zacveti.
Naravna odpornost spomladanske rese na mraz je resnično impresivna. Brez težav prenaša temperature do -25 °C ali celo nižje, še posebej, če je prekrita z zaščitno snežno odejo. Sneg deluje kot odličen izolator, ki ščiti rastlino pred ledenimi vetrovi in nihanji temperature. Težave se lahko pojavijo predvsem v zimah brez snega, ko so rastline izpostavljene suhemu mrazu in močnemu zimskemu soncu, kar lahko povzroči izsuševanje zimzelenih listov, znano kot zimska suša.
Priprava na zimo se začne že jeseni. Ključnega pomena je, da rastline vstopijo v zimsko obdobje dobro hidrirane. Zato je priporočljivo, da jih v primeru suhe jeseni pred prvo zmrzaljo temeljito zaliješ. To bo napolnilo zaloge vode v rastlini in v tleh ter zmanjšalo tveganje za zimsko sušo. Prav tako je pomembno, da jeseni prenehaš z gnojenjem in obrezovanjem, saj bi to spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov, ki bi jih zima zagotovo poškodovala.
Mlade, sveže posajene rastline so nekoliko bolj občutljive kot starejše, dobro ukoreninjene. V prvem letu po sajenju je priporočljivo, da koreninski sistem zaščitiš s plastjo zastirke, kot je listje, smrekove veje ali slama. Ta zastirka bo pomagala izolirati tla, ohranjati vlago in zaščititi korenine pred globoko zmrzaljo. Tudi pri starejših rastlinah plast zastirke ne bo škodila, čeprav ni nujno potrebna.
Zaščita rastlin na prostem
V večini primerov spomladanska resa, posajena na vrtu, ne potrebuje nobene posebne zimske zaščite. Njena naravna odpornost je zadostna za preživetje povprečne zime v našem podnebju. Največjo nevarnost zanjo ne predstavlja sam mraz, temveč kombinacija zmrznjenih tal, močnega zimskega sonca in vetra. Ta kombinacija lahko povzroči, da rastlina skozi liste izhlapeva več vode, kot jo lahko črpa iz zmrznjene zemlje, kar vodi v fiziološko sušo in porjavitev listov.
Za zmanjšanje tega tveganja je pomembna izbira lege že ob sajenju. Če je le mogoče, spomladansko reso posadi na mesto, ki je nekoliko zaščiteno pred prevladujočimi zimskimi vetrovi. Vzhodna ali severna lega je pogosto boljša od južne, saj je rastlina tam manj izpostavljena močnemu zimskemu soncu, ki povzroča velika temperaturna nihanja med dnevom in nočjo. Vendar pa bo na sončni legi obilneje cvetela, zato je treba najti kompromis.
Če so tvoje rastline posajene na zelo izpostavljeni legi in pričakuješ zimo brez snega z močnim mrazom, jih lahko zaščitiš. Najlažji in najučinkovitejši način je prekrivanje s smrekovimi vejami (smrečjem). Veje ustvarijo zračno zaščito, ki rastlino senči pred zimskim soncem, jo ščiti pred vetrom in pomaga zadrževati morebitni sneg. Smrečje namestiš čez rastline po prvi močnejši zmrzali in ga odstraniš zgodaj spomladi, ko nevarnost močnega mraza mine.
Izogibaj se uporabi neprodušnih materialov, kot so plastične folije ali vedra, za zaščito. Ti materiali preprečujejo kroženje zraka, pod njimi se lahko nabira vlaga in ustvarijo se idealni pogoji za razvoj glivičnih bolezni. Prav tako se pod folijo ob sončnih dneh temperatura močno dvigne, kar lahko prebudi rastlino iz mirovanja in jo naredi še bolj občutljivo na kasnejši mraz. Držimo se zračnih materialov, kot so smrečje, koprena ali juta.
Prezimovanje v loncih in koritih
Rastline, posajene v lonce, so pozimi veliko bolj izpostavljene mrazu kot tiste na vrtu. Koreninski sistem v loncu ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato lahko temperature v loncu padejo precej nižje od temperature zraka in tla v loncu popolnoma zamrznejo. To lahko poškoduje ali celo uniči korenine. Zato je pri prezimovanju spomladanske rese v posodah potrebna dodatna previdnost in zaščita.
Najboljši način za prezimovanje rastlin v loncih je, da jih skupaj z loncem zakoplješ v zemljo na vrtu, na primer na prazno gredico. Zemlja bo delovala kot naravni izolator in zaščitila korenine pred najhujšim mrazom. Lonec zakoplješ do zgornjega roba in ga po potrebi dodatno zaščitiš z zastirko iz listja ali slame. Spomladi, ko nevarnost zmrzali mine, lonec preprosto izkoplješ in ga postaviš nazaj na želeno mesto.
Če nimaš možnosti zakopavanja loncev, jih moraš ustrezno zaščititi. Postavi jih na zaščiteno mesto, na primer ob steno hiše, kjer bodo zaščiteni pred vetrom. Lončke dvigni od tal in jih postavi na lesene deske ali stiropor, da preprečiš neposreden stik z mrzlimi tlemi. Nato celoten lonec, ne rastline, ovij v več plasti jute, mehurčkaste folije ali stare odeje. Prostor med loncem in zaščitnim materialom lahko napolniš s suhim listjem ali slamo za dodatno izolacijo.
Zalivanje je ključno tudi pri prezimovanju v loncih. Substrat se v loncu hitreje izsuši, tudi pozimi. Redno preverjaj vlažnost in v dneh brez zmrzali, ko je substrat suh, rastlino zmerno zalij. Ne pozabi, da mora imeti lonec dobro drenažo, da odvečna voda lahko odteče in ne pride do gnitja korenin. Prezimovanje v neogrevanem rastlinjaku, zimskem vrtu ali garaži z oknom je prav tako odlična možnost, če jo imaš na voljo.
Nega po koncu zime
Ko se zima počasi poslavlja in se dnevi daljšajo, je čas, da preveriš stanje svojih spomladanskih res. Zgodaj spomladi, običajno marca, ko mine nevarnost najhujšega mraza, je čas za odstranitev zimske zaščite, kot so smrekove veje ali koprena. To je najbolje storiti v oblačnem dnevu, da rastlin ne izpostaviš nenadnemu šoku zaradi močnega spomladanskega sonca. Pusti jim nekaj dni, da se postopoma prilagodijo novim razmeram.
Po zimi lahko nekatere vejice ali deli rastline porjavijo. To je pogosto posledica zimske suše in ne nujno poškodb zaradi zmrzali. Počakaj, da rastlina konča s cvetenjem, in šele nato oceni škodo. Mnogi porjaveli deli si lahko opomorejo in ponovno ozelenijo. Po končanem cvetenju, pozno spomladi, opravi letno obrezovanje, pri katerem odstraniš vse odcvetela socvetja in morebitne posušene ali poškodovane vejice.
Spomladansko čiščenje vključuje tudi odstranitev stare zastirke in dodajanje sveže plasti komposta okoli rastlin. To bo zagotovilo potrebna hranila za novo rastno sezono. Preveri tudi vlažnost tal; če je pomlad suha, začni z rednim zalivanjem, da spodbudiš rast in regeneracijo rastline po zimskem naporu. To je tudi čas, ko lahko začneš z rahlim gnojenjem, če je to potrebno.
Opazuj rastlino, ko začne odganjati nove poganjke. To je najboljši znak, da je uspešno preživela zimo. Če opaziš, da celotna rastlina ali večji del nje ne kaže znakov življenja do pozne pomladi, je verjetno, da ni preživela. V tem primeru jo je treba odstraniti. Vendar pa je spomladanska resa izjemno trdoživa in so takšni primeri, če so zagotovljeni osnovni pogoji, zelo redki.
