Speči hibiskus je tropska rastlina, ki ne prenaša nizkih temperatur in zmrzali, zato je v celinskem podnebju nujno potrebno ustrezno prezimovanje. Pravilna priprava rastline na obdobje mirovanja in zagotavljanje primernih pogojev med zimo sta ključna za njeno preživetje in obilno cvetenje v naslednji sezoni. Proces prezimovanja se začne že jeseni, s postopnim prilagajanjem rastline na spremenjene pogoje. Neupoštevanje pravil prezimovanja je eden najpogostejših vzrokov za propad te čudovite rastline, zato je temu opravilu treba posvetiti posebno pozornost.
Glavni cilj prezimovanja je spraviti rastlino v stanje mirovanja ali vsaj upočasnjene rasti, da lažje preživi obdobje s krajšimi dnevi, manjšo intenzivnostjo svetlobe in nižjimi temperaturami. S pravilnim prezimovanjem rastlini omogočimo počitek, ki ga potrebuje za zbiranje energije za novo rastno sezono. Poskus ohranjanja poletnih pogojev rasti skozi zimo v notranjih prostorih je pogosto neuspešen in vodi v izčrpavanje rastline, zaradi česar postane šibka in dovzetna za škodljivce.
Priprave na prezimovanje se začnejo, ko se zunanje temperature ponoči začnejo spuščati proti 10-12 stopinjam Celzija. To je znak, da je čas za postopno selitev rastline v notranje prostore. Preden rastlino prenesemo v notranjost, jo je treba temeljito pregledati za morebitne škodljivce, kot so listne uši, pršice ali kaparji. S tem preprečimo, da bi škodljivce zanesli v stanovanje, kjer bi se lahko v toplem okolju hitro razmnožili in napadli tudi druge sobne rastline.
Pred selitvijo je priporočljivo rastlino tudi zmerno obrezati. Odstranimo vse suhe, poškodovane ali bolne veje ter skrajšamo predolge poganjke. To ne le zmanjša velikost rastline, kar olajša njeno namestitev v prostoru, ampak tudi zmanjša tveganje za bolezni in izboljša kroženje zraka. Močnejše pomladitveno obrezovanje pa je bolje prihraniti za pozno zimo ali zgodnjo pomlad.
Izbira primernega prostora za prezimovanje
Najpomembnejši dejavnik za uspešno prezimovanje je izbira pravega prostora. Idealno mesto za prezimovanje spečega hibiskusa je svetlo in hladno. To pomeni, da mora biti prostor zaščiten pred zmrzaljo, s temperaturo, ki se giblje med 10 in 15 stopinjami Celzija. Hkrati mora imeti dovolj naravne svetlobe, na primer z velikim oknom, obrnjenim na jug ali zahod. Primerni prostori so lahko neogrevane verande, svetle kleti, hladni hodniki ali garaže z oknom.
Če nimamo na voljo hladnega in svetlega prostora, lahko rastlino prezimimo tudi v toplejšem, ogrevanem stanovanju. V tem primeru pa ji moramo zagotoviti čim več svetlobe, saj bo zaradi višje temperature ostala bolj aktivna. Postavimo jo tik ob najsvetlejše okno, po možnosti na južno stran. Ker bo rastlina v toplem prostoru še naprej zmerno rasla, bo potrebovala tudi nekoliko več vode kot v hladnem zimovališču, vendar še vedno bistveno manj kot poleti.
Izogibati se moramo temnim prostorom, kot so kleti brez oken. Pomanjkanje svetlobe bo povzročilo odpadanje listov in slabljenje rastline, ki spomladi morda ne bo imela dovolj moči za ponovno rast. Prav tako se moramo izogibati postavljanju rastline v bližino virov toplote, kot so radiatorji ali peči, saj suh in vroč zrak škodi rastlini in spodbuja razvoj pršic. Prav tako je pomembno, da prostor ni izpostavljen prepihu.
Ko najdemo primeren prostor, rastlino tja postavimo in jo pustimo pri miru. Pogosto premikanje in spreminjanje pogojev med zimo povzroča dodaten stres. Normalno je, da rastlina po selitvi v notranjost odvrže del listov, saj se prilagaja na spremenjene svetlobne in temperaturne razmere. To nas ne sme skrbeti, dokler stebla ostajajo zelena in zdrava.
Nega med prezimovanjem
Nega spečega hibiskusa med zimo je bistveno drugačna kot v rastni sezoni. Ključno je zmanjšanje zalivanja in prenehanje gnojenja. Ker je rastlina v fazi mirovanja, so njene potrebe po vodi in hranilih minimalne. Prekomerno zalivanje v tem obdobju je najpogostejši vzrok za propad, saj vodi v gnitje korenin v hladni in vlažni zemlji.
Zalivamo le toliko, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši. V hladnem zimovališču (10-15 °C) je to lahko le enkrat na tri do štiri tedne. Pred vsakim zalivanjem obvezno preverimo vlažnost zemlje; zalijemo šele, ko so zgornji centimetri substrata popolnoma suhi. V toplejšem prostoru bomo morali zalivati nekoliko pogosteje, morda enkrat na teden ali dva, vendar še vedno velja pravilo, da je bolje zaliti premalo kot preveč.
Gnojenje med prezimovanjem popolnoma opustimo. Rastlina miruje in ne potrebuje dodatnih hranil. Gnojenje v tem času bi lahko poškodovalo korenine in zmotilo naravni cikel mirovanja, kar bi negativno vplivalo na cvetenje v naslednjem letu. Z gnojenjem ponovno začnemo šele spomladi, ko se rastlina prebudi in začne kazati znake nove rasti.
Ker je zrak v notranjih prostorih pozimi pogosto zelo suh, je treba paziti na zračno vlago, še posebej, če rastlino prezimujemo v toplem stanovanju. Suh zrak lahko povzroči sušenje listov in je idealen za razvoj pršic. Zračno vlago lahko povečamo z občasnim pršenjem listov z vodo ali s postavitvijo posod z vodo v bližino rastline. Redno pregledovanje za škodljivce je tudi pozimi zelo pomembno.
Prehod nazaj na prosto
S prihodom pomladi, ko mine nevarnost zmrzali in se zunanje temperature ustalijo nad 10-15 °C, je čas, da speči hibiskus postopoma preselimo nazaj na prosto. Ta prehod mora biti postopen, da se rastlina izogne šoku zaradi nenadne spremembe okolja. Nikoli je ne smemo iz temnega notranjega prostora postaviti neposredno na močno spomladansko sonce, saj bi to povzročilo hude opekline na listih.
Proces privajanja, imenovan tudi utrjevanje, naj traja vsaj en teden do deset dni. Rastlino najprej za nekaj ur na dan postavimo na senčno, zaščiteno mesto na prostem. Postopoma, iz dneva v dan, podaljšujemo čas, ki ga preživi zunaj, in jo počasi izpostavljamo vse večji količini sončne svetlobe. Začnemo z jutranjim soncem, ki je blažje, in se izogibamo močnemu opoldanskemu soncu.
Ta čas je tudi idealen za presajanje, če je to potrebno. Rastlino presadimo v nekoliko večji lonec s svežim, hranljivim substratom. To ji bo dalo nov zagon za rast v prihajajoči sezoni. Po presajanju in ko se rastlina privadi na zunanje pogoje, lahko začnemo tudi z rednim gnojenjem, sprva z bolj razredčeno raztopino, nato pa postopoma preidemo na polno koncentracijo.
Zgodnja pomlad je tudi najboljši čas za močnejše obrezovanje. S tem spodbudimo rast novih, močnih poganjkov, na katerih bo rastlina cvetela. Ne bojmo se jo močneje porezati, saj bo to spodbudilo gostejšo in bolj kompaktno rast. S pravilno izvedenim prezimovanjem in postopnim prehodom na zunanje pogoje bo naš speči hibiskus pripravljen na novo sezono bujne rasti in obilnega cvetenja.
