Uspešno prezimovanje sivke je ključnega pomena za njeno dolgo življenjsko dobo in bujno cvetenje v prihodnji sezoni. Čeprav je Lavandula x intermedia na splošno precej odporna na mraz in velja za trpežno rastlino, lahko ostre zime z nizkimi temperaturami, močnim vetrom in prekomerno vlago predstavljajo resen izziv. Pravilna priprava na zimo, ki se začne že pozno poleti in jeseni, bo rastlini pomagala, da lažje prenese neugodne razmere in spomladi zdrava vstopi v novo rastno obdobje. Uspeh prezimovanja ni odvisen le od zaščite pred mrazom, ampak tudi od splošnega zdravja in kondicije rastline pred prihodom zime.
Ključni dejavnik za uspešno prezimovanje je stanje rastline pred zimo. Zdrav, dobro ukoreninjen grm, ki ni bil preveč gnojen z dušikom, bo veliko bolje prenesel mraz kot šibka, pretegnjena in “razvajena” rastlina. Zato je pomembno, da sivki skozi celo leto zagotavljaš optimalne pogoje – veliko sonca, odlično drenažo in zmerno prehrano. Jesensko obrezovanje je prav tako pomemben del priprave, saj preprečuje lomljenje vej pod težo snega in ohranja kompaktno obliko grma.
Drugi pomemben dejavnik je zimska vlaga. Sivka veliko lažje prenese suh mraz kot pa mokre in mrzle razmere. Zimska moča in taljenje snega lahko povzročita gnitje korenin, če tla niso dovolj odcedna. Zato je izbira lokacije z dobro drenažo že ob sajenju najboljša naložba v varno prezimovanje. V območjih z veliko zimskih padavin je lahko sajenje na rahlih pobočjih ali v dvignjenih gredah odločilnega pomena za preživetje.
Posebno pozornost je treba nameniti mladim, na novo posajenim rastlinam in sivki, gojeni v loncih. Mlade rastline še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema in so bolj občutljive na mraz, zato jih je v prvem letu priporočljivo dodatno zaščititi. Rastline v loncih pa so še bolj izpostavljene, saj njihove korenine niso zaščitene z izolativno plastjo zemlje, zato potrebujejo skrbno načrtovano prezimovanje v zavarovanem prostoru.
Priprava sivke na zimo
Priprava na zimo se ne začne s prvim mrazom, ampak že konec poletja. Po glavnem cvetenju, običajno avgusta ali v začetku septembra, opravi glavno letno obrezovanje. Grm poreži za približno tretjino, pri čemer pazi, da ne režeš v star les. S tem boš spodbudil rastlino, da se zgosti, in preprečil, da bi visoke veje pozimi polomil sneg. Obrezovanje opravi dovolj zgodaj, da se rastlina pred zimo utrdi.
Konec poletja prenehaj z vsakim gnojenjem. Gnojenje v tem času bi spodbudilo novo, nežno rast, ki ne bi imela časa, da dozori in oleseni pred prihodom prve zmrzali. Takšni mladi poganjki bi pozimi pozeble, kar bi rastlino nepotrebno izčrpalo in odprlo pot za vdor bolezni. Rastlina se mora jeseni postopoma umiriti in preusmeriti energijo v korenine.
Jeseni postopoma zmanjšaj tudi zalivanje. Pusti, da se zemlja med zalivanji dobro presuši. Preveč vlažna tla pred zimo so zelo nevarna, saj lahko voda v tleh zmrzne in poškoduje korenine. Jesenske padavine so običajno zadosten vir vlage za pripravo na zimsko mirovanje. Pusti naravi, da opravi svoje delo in pripravi rastlino na počitek.
Preden zapade prvi sneg ali nastopi močnejša zmrzal, počisti okolico grmov. Odstrani odpadlo listje in drug organski material, saj se v njem lahko čez zimo zaredijo škodljivci in bolezni. Okoli koreninskega vratu lahko nasuješ plast peska ali drobnega proda. To bo izboljšalo drenažo tik ob steblu in preprečilo gnitje zaradi zastajanja vlage ob taljenju snega.
Zaščita pred mrazom in vetrom
Stopnja potrebne zaščite je odvisna od tvoje klimatske cone in mikrolokacije vrta. V območjih z milimi zimami odrasle in dobro ukoreninjene rastline sivke običajno ne potrebujejo nobene posebne zaščite. V celinskem podnebju z ostrimi zimami, kjer temperature redno padejo pod -15 °C, pa je zaščita, še posebej za mlajše rastline, zelo priporočljiva.
Največja nevarnost poleg nizkih temperatur je suh zimski veter, ki lahko izsuši zimzelene liste sivke in povzroči tako imenovano fiziološko sušo. To se zgodi, ko rastlina skozi liste izgublja vodo, zamrznjena tla pa ji preprečujejo, da bi jo nadomestila. Za zaščito pred vetrom in mrazom lahko grme prekriješ s smrečjem, borovimi vejami ali zimsko kopreno (agrotekstil). Ti materiali omogočajo kroženje zraka in ne dušijo rastline.
Izogibaj se uporabi plastičnih folij ali nepredušnih materialov, saj pod njimi pride do kondenzacije, kar ustvarja idealne pogoje za gnitje in razvoj plesni. Tudi uporaba listja kot zastirke je lahko tvegana, saj se listje čez zimo zbije, postane mokro in težko ter lahko zaduši rastlino. Če že uporabljaš listje, poskrbi, da bo zračno in da se ne dotika neposredno stebel rastline.
Snežna odeja je najboljša naravna izolacija. Če zapade sneg, preden nastopi hud mraz, bo to odlično zaščitilo korenine in spodnje dele rastline. Težava nastane, kadar pride do močnega mraza brez snežne zaščite (t.i. goli mraz). V takih razmerah je umetna zaščita še toliko bolj pomembna. Zaščito odstrani spomladi, ko mine nevarnost močnejših zmrzali, da omogočiš rastlini neovirano rast.
Prezimovanje sivke v loncih
Sivka, posajena v lonce in korita, je veliko bolj izpostavljena mrazu kot tista na vrtu. Korenine v loncu niso zaščitene z debelo plastjo zemlje, zato lahko hitro premrznejo. Zato je prezimovanje sivke v loncih zahtevnejše in zahteva več pozornosti. Obstaja več načinov, kako lahko zaščitiš svoje rastline v posodah.
Najboljša metoda je, da lonce pred prvo zmrzaljo prestaviš v hladen, svetel in nezakurjen prostor, kot je garaža, klet z oknom, veranda ali hladna veža. Idealna temperatura za prezimovanje je med 5 in 10 °C. V takšnih pogojih bo rastlina prešla v stanje mirovanja. Zalivaj jo zelo redko, le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši popolnoma, morda enkrat na mesec ali še redkeje.
Če nimaš primernega notranjega prostora, lahko lonce prezimiš tudi na prostem, vendar potrebujejo dodatno zaščito. Postavi jih na zaščiteno mesto ob hiši, najbolje ob južno steno, kjer bodo zaščiteni pred najhujšim vetrom. Lonce dvigni od tal in jih postavi na lesene deske ali stiropor, da preprečiš neposreden stik z mrzlimi tlemi.
Sam lonec lahko zaščitiš tako, da ga oviješ v več plasti jute, mehurčkaste folije ali stare odeje. S tem boš izoliral koreninsko grudo pred mrazom. Tudi nadzemni del rastline lahko prekriješ s smrečjem ali zimsko kopreno. Druga možnost je, da lonec zakoplješ v zemljo na vrtu, kar bo zagotovilo naravno izolacijo korenin. Spomladi lonec preprosto izkoplješ.
Spomladanska oskrba po prezimovanju
Ko se zima poslovi in temperature začnejo naraščati, je čas, da sivko pripraviš na novo rastno sezono. S spomladansko oskrbo ne hiti preveč. Počakaj, da mine nevarnost zadnjih močnih zmrzali, preden odstraniš zimsko zaščito. Prenaglo odstranjevanje zaščite lahko izpostavi rastlino poznim pozebam, ki lahko poškodujejo nežne nove poganjke.
Ko je nevarnost mimo, previdno odstrani vso zimsko zaščito, kot so smrečje, koprena ali zastirka. Pusti rastlini nekaj dni, da se privadi na nove razmere. Nato natančno preglej grm in z ostrimi škarjami odreži vse dele, ki so čez zimo pozeble, se posušile ali polomile. Reži do zdravega, zelenega lesa. Ta spomladanska rez bo rastlino očistila in spodbudila k rasti novih, močnih poganjkov.
Sivko, ki je prezimovala v notranjih prostorih, je treba postopoma navajati na zunanje pogoje. Najprej jo za nekaj ur na dan postavi na senčno in zaščiteno mesto. Postopoma podaljšuj čas, ki ga preživi zunaj, in jo počasi navajaj na neposredno sončno svetlobo. Ta postopek utrjevanja, ki naj traja približno teden do deset dni, bo preprečil šok in opekline na listih.
Ko se tla ogrejejo in rastlina začne kazati očitne znake nove rasti, je čas za prvo spomladansko gnojenje, če je to potrebno. Okoli rastline potresi tanko plast komposta. Začneš lahko tudi z rednejšim zalivanjem, še posebej pri rastlinah v loncih. S pravilno spomladansko nego bo tvoja sivka hitro okrevala po zimskem počitku in te kmalu razveselila s prvimi dišečimi cvetovi.
