Rdeči bor je avtohtona vrsta, ki je odlično prilagojena na mrzle zime in nizke temperature, zato odrasla, zdrava drevesa na prostem ne potrebujejo posebne zimske zaščite. Kljub temu pa so mlajša, sveže posajena drevesa in tista, gojena v posodah, bolj občutljiva na zimske nevšečnosti, kot so mraz, zimsko sonce in veter. Pravilna priprava na zimo lahko bistveno vpliva na njihovo preživetje in zdravje v naslednji rastni sezoni. Razumevanje zimskih izzivov in poznavanje ustreznih zaščitnih ukrepov sta ključna za uspešno prezimovanje teh čudovitih iglavcev.
Priprava mladih dreves na zimo
Mlada drevesa, ki so bila posajena v tekočem letu, so najbolj ranljiva, saj njihov koreninski sistem še ni popolnoma razvit in vraščen v okolico. Ključni korak pri pripravi na zimo je zagotovitev zadostne vlage v tleh pred prvo zmrzaljo. Jesen je lahko včasih suha, zato je pomembno, da drevo v zimo ne vstopi izsušeno. Če ni zadostnih padavin, ga v oktobru ali novembru, dokler tla še niso zmrznjena, temeljito zalij. To bo koreninam omogočilo, da si ustvarijo zalogo vode, ki jo bodo potrebovale za preživetje zime.
Zaščita koreninskega sistema pred mrazom je naslednji pomemben ukrep. Tla okoli debla prekrij z debelo plastjo (10-15 cm) organske zastirke, kot je lubje, listje ali slama. Zastirka deluje kot izolator, ki upočasni zmrzovanje tal in ščiti plitve korenine pred poškodbami zaradi nizkih temperatur. Pazi, da zastirka ni v neposrednem stiku z deblom, saj to lahko povzroči gnitje in privabi glodavce, ki bi lahko obgrizli lubje. Pusti nekaj centimetrov prostora okoli debla.
Mlada drevesa so tudi bolj občutljiva na poškodbe zaradi teže snega. Moker in težak sneg se lahko nabere na vejah in povzroči njihovo lomljenje ali deformacijo. Po močnem sneženju je priporočljivo, da sneg previdno otreseš z vej, pri čemer uporabi mehko metlo ali palico. To stori previdno, da ne poškoduješ popkov ali iglic. Pri tem je treba paziti, da ne lomiš zmrznjenih vej.
Poleg mraza in snega predstavljajo nevarnost tudi živali. Zajci in srne se pozimi, ko je hrane malo, radi prehranjujejo z lubjem mladih dreves, kar je lahko zanje usodno. Deblo mladega bora lahko zaščitiš s posebno plastično mrežo ali tulcem, ki preprečuje dostop glodavcem in divjadi. Zaščito namesti jeseni in jo spomladi, ko nevarnost mine, odstrani, da ne ovira rasti debla.
Zaščita pred zimskim soncem in vetrom
Zimsko sonce je lahko presenetljivo močno, še posebej v jasnih dneh, ko se odbija od snežne odeje. To lahko povzroči pojav, znan kot sončni ožig. Čez dan sonce segreje deblo na južni in jugozahodni strani, zaradi česar se tkiva v lubju prebudijo. Ponoči pa temperature močno padejo, kar povzroči zmrzovanje in propad teh aktiviranih celic. Posledica so navpične razpoke in odmiranje lubja, kar drevo oslabi in odpre pot boleznim.
Za zaščito pred sončnim ožigom lahko debla mladih dreves oviješ s posebno belo papirnato ali jutino trakovino. Svetla barva odbija sončne žarke in preprečuje pregrevanje debla. Ovijanje začni pri dnu debla in nadaljuj navzgor do prvih vej. Ta zaščita je še posebej pomembna v prvih nekaj zimah po sajenju, dokler drevo ne razvije debelejše in bolj odporne skorje, ki ga bo ščitila sama.
Veter, zlasti suh in mrzel, je še en dejavnik, ki lahko škodi iglavcem pozimi. Povečuje izhlapevanje vode iz iglic v času, ko drevo ne more nadomestiti izgubljene vode iz zmrznjenih tal. Ta proces, imenovan zimska izsušitev ali fiziološka suša, vodi v sušenje in rjavenje iglic, predvsem na tisti strani drevesa, ki je najbolj izpostavljena vetru. Drevo je videti, kot da ga je ožgal mraz.
Za zaščito pred vetrom in zimskim soncem lahko okoli manjših, bolj občutljivih dreves postaviš začasno oviro. Uporabiš lahko protisončno mrežo, juto ali gosto tkanino, napeto na kole, zabite v tla okoli drevesa. Pomembno je, da zaščita ne pride v neposreden stik z drevesom, da se omogoči kroženje zraka. Ta ukrep je še posebej priporočljiv za drevesa, posajena na odprtih, vetrovnih legah.
Vloga snežne odeje in zimsko zalivanje
Snežna odeja ima pozimi zelo pomembno in koristno vlogo. Deluje kot odličen naravni izolator, ki ščiti koreninski sistem in spodnji del debla pred ekstremno nizkimi temperaturami in nihanjem temperature. Pod debelo snežno odejo tla pogosto ostanejo nezmrznjena ali le plitvo zmrznejo, kar omogoča koreninam preživetje tudi v najhujšem mrazu. Zato snega, ki se nabere okoli drevesa, ne odstranjuj, razen če gre za moker in težak sneg na vejah.
Sneg je tudi pomemben vir vlage. Ko se spomladi tali, počasi pronica v tla in zagotavlja potrebno vlago za začetek nove rastne sezone. To je veliko bolj učinkovito kot spomladansko zalivanje, saj se voda sprošča postopoma in ne odteka s površine. Naravna snežna odeja je torej najboljša zimska zaščita, ki jo lahko drevo dobi.
V zimah z malo ali nič snega so tla bolj izpostavljena globokemu zmrzovanju in izsuševanju, korenine pa so bolj ogrožene. V takšnih razmerah je še toliko bolj pomembna uporaba organske zastirke kot dodatne izolacije. Pomanjkanje snega poveča tudi tveganje za zimsko izsušitev iglic, saj ni taljenja, ki bi občasno navlažilo tla.
V obdobjih zimske otoplitve, ko so temperature več dni zapored nad lediščem in so tla odmrznjena, je lahko koristno zaliti mlada drevesa, še posebej, če je zima suha. To jim pomaga nadomestiti vlago, ki so jo izgubila zaradi vetra in sonca. Zalivaj sredi dneva, ko je najtopleje, da ima voda čas prodreti v tla, preden temperature ponoči ponovno padejo pod ničlo. To velja predvsem za iglavce, ki so zimzeleni in transpirirajo tudi pozimi.
Skrb za bor v posodah med zimo
Rdeči bori, ki rastejo v posodah, so pozimi veliko bolj izpostavljeni in občutljivi kot tisti, posajeni v zemljo. Koreninski sistem v loncu ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato so korenine izpostavljene hitrim in ekstremnim temperaturnim nihanjem. Tla v loncu lahko popolnoma in globoko zamrznejo, kar lahko poškoduje ali celo uniči korenine. Zato je zaščita posode ključnega pomena.
Najboljši način za zaščito je, da posodo skupaj z rastlino zakoplješ v vrtno zemljo. Če to ni mogoče, lahko posodo izoliraš. Ovij jo z več plastmi jute, mehurčkaste folije ali stare odeje. Posodo lahko postaviš tudi v večjo škatlo in prostor med stenama napolniš z izolacijskim materialom, kot so slama, listje ali stiropor. Pomembno je, da izoliraš stranice in po možnosti tudi dno posode.
Postavi posodo na zaščiteno mesto, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom. Izogibaj se južnim legam, kjer bi močno zimsko sonce čez dan segrevalo posodo in povzročalo velika temperaturna nihanja. Lega na severni ali vzhodni strani je pogosto boljša, saj zagotavlja bolj stabilne, hladne pogoje. Dvig posode od tal z lesenimi letvicami lahko prepreči zmrzovanje dna in izboljša drenažo.
Tudi rastline v posodah potrebujejo občasno zimsko zalivanje, saj se substrat v loncu hitreje izsuši kot vrtna zemlja. V obdobjih brez zmrzali preveri vlažnost substrata in ga po potrebi zmerno zalij. Pazi, da ne zalivaš preveč, saj lahko zastajanje vode v kombinaciji z mrazom povzroči, da lonec poči. Cilj je ohraniti rahlo vlažen substrat, da preprečiš popolno izsušitev korenin.
📷 Arnstein Rønning, CC BY 3.0, via Wikimedia Commons
