Poprova meta je trpežna trajnica, ki v našem podnebju ob ustrezni pripravi in minimalni zaščiti brez večjih težav preživi zimo na prostem. Kljub njeni odpornosti pa je nekaj preprostih ukrepov, ki jih lahko izvedeš jeseni, da zagotoviš, da bo rastlina varno prebrodila hladne mesece in spomladi z vso močjo pognala nove, aromatične poganjke. Pravilno prezimovanje je še posebej pomembno za rastline, ki rastejo v loncih, saj so te bolj izpostavljene nizkim temperaturam in zmrzovanju koreninskega sistema. Razumevanje procesov, ki se dogajajo v rastlini pozimi, ti bo pomagalo sprejeti prave odločitve in poskrbeti za dolgo življenjsko dobo tvojega nasada mete.
Ključ do uspešnega prezimovanja je, da rastlini omogočimo, da se postopoma pripravi na zimsko mirovanje. To pomeni, da proti koncu poletja in v začetku jeseni prenehamo z gnojenjem, še posebej z gnojili, bogatimi z dušikom. Gnojenje bi spodbudilo rast novih, nežnih poganjkov, ki ne bi imeli dovolj časa, da bi oleseneli in se utrdili pred prihodom prve slane. Takšni poganjki bi pozimi pomrznili, kar bi po nepotrebnem izčrpalo rastlino in odprlo pot za vdor bolezni.
Prav tako je treba jeseni postopoma zmanjšati zalivanje. S tem rastlini sporočimo, da se vegetacijska doba končuje in da je čas za pripravo na mirovanje. Seveda to ne pomeni, da pustimo, da se zemlja popolnoma izsuši, še posebej če je jesen suha. Tla naj ostanejo rahlo vlažna, saj tudi mirujoča rastlina potrebuje nekaj vlage za preživetje. Zadnje večje zalivanje opravimo pred napovedano dolgotrajnejšo zmrzaljo, da rastlina ne vstopi v zimo dehidrirana.
Zadnje obiranje listov opravi najkasneje mesec dni pred pričakovano prvo slano. To da rastlini dovolj časa, da si opomore od rezi in shrani dovolj energije v koreninski sistem za preživetje zime. Čeprav je skušnjava, da bi obirali sveže liste čim dlje, velika, je pomembno, da damo prednost dolgoročnemu zdravju rastline. S pravilno jesensko pripravo bo tvoja poprova meta spomladi nagradila s hitro in bujno rastjo.
Priprava rastlin na zimo na prostem
Priprava poprove mete, ki raste na vrtni gredi, na zimo je razmeroma preprosta, saj so tla dober izolator in ščitijo koreninski sistem pred najhujšim mrazom. Kljub temu nekaj jesenskih opravil bistveno pripomore k boljšemu prezimovanju in zmanjšuje tveganje za bolezni v prihodnji sezoni. Ta opravila so osredotočena na čiščenje grede in zaščito koreninskega sistema pred globoko zmrzaljo.
Več člankov na to temo
Ko nadzemni deli rastline po prvi močnejši slani porjavijo in propadejo, je čas za jesensko rez. Vsa stebla poreži približno pet centimetrov nad tlemi. To je izjemno pomemben ukrep, saj s tem odstraniš stare, odslužene dele, na katerih bi lahko prezimile spore bolezni, kot je metina rja, ali jajčeca škodljivcev. Odrezane dele uniči, nikakor jih ne puščaj na gredi ali odlagaš na kompost, če sumiš, da so bili okuženi. Čista greda pomeni manj težav spomladi.
Po rezi je priporočljivo, da območje, kjer raste meta, prekriješ z zaščitno plastjo zastirke. Ta plast deluje kot izolator, ki ščiti korenine pred nihanji temperature in preprečuje, da bi tla pregloboko zamrznila. Zastirka prav tako pomaga ohranjati vlago v tleh in preprečuje rast zimskega plevela. Za zastirko lahko uporabiš različne organske materiale, ki jih imaš na voljo na vrtu.
Najboljši materiali za zimsko zastirko so suho listje, slama, smrekove veje ali plast zrelega komposta. Zastirko nanesi v debelini od 5 do 10 centimetrov, ko tla že rahlo zamrznejo, a preden pridejo obdobja zares nizkih temperatur. Če zastirko naneseš prezgodaj, na še topla tla, se pod njo lahko naselijo voluharji in druge miši, ki bi si tam uredile zimsko bivališče. Spomladi, ko nevarnost močne zmrzali mine, zastirko previdno odstrani, da se tla hitreje ogrejejo in omogočiš rast novim poganjkom.
Zaščita koreninskega sistema
Koreninski sistem je najpomembnejši del poprove mete, ki mora preživeti zimo, saj iz njega spomladi zraste nova rastlina. Čeprav so korenine v tleh relativno dobro zaščitene, lahko v zimah z zelo nizkimi temperaturami in malo ali nič snežne odeje pride do poškodb zaradi zmrzali. Snežna odeja je namreč odličen naravni izolator, ki ščiti tla pred globokim zamrzovanjem. Ko snega ni, je treba za zaščito poskrbeti drugače.
Več člankov na to temo
Kot smo že omenili, je zimska zastirka ključna za zaščito korenin. Debela plast organskega materiala ustvari zračno blazino med mrzlim zrakom in površino tal ter tako upočasni prodiranje zmrzali v globino. To je še posebej pomembno na bolj izpostavljenih, vetrovnih legah, kjer je ohlajanje tal še hitrejše. Poleg izolacije ima zastirka še eno pomembno vlogo: preprečuje izsuševanje tal zaradi zimskega sonca in vetra, kar je prav tako lahko vzrok za propad rastlin.
Dodatna zaščita je potrebna predvsem za mlajše, na novo posajene rastline, ki še niso razvile obsežnega in globokega koreninskega sistema. Pri teh rastlinah je priporočljiva debelejša plast zastirke, saj so njihove korenine bližje površini in zato bolj občutljive na mraz. Starejši, dobro uveljavljeni nasadi so bolj odporni in pogosto preživijo tudi brez posebne zaščite, vendar jim ta nikoli ne škodi.
Poleg mraza je pozimi nevarno tudi nihanje temperature. Topli dnevi sredi zime, ki jim sledijo noči z močno zmrzaljo, so za rastline zelo stresni. Tla se lahko čez dan odtajajo in ponoči ponovno zamrznejo, kar povzroča dvigovanje in trganje korenin. Zastirka pomaga ublažiti ta temperaturna nihanja in ohranja bolj stabilne pogoje v tleh, kar zmanjšuje stres za koreninski sistem. Skrb za korenine pozimi je naložba v bujno rast prihodnjo pomlad.
Prezimovanje poprove mete v loncih
Poprova meta, ki raste v loncih, je bistveno bolj izpostavljena mrazu kot tista na vrtu, zato zahteva večjo skrb pri prezimovanju. Koreninski sistem v loncu ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato lahko temperature v loncu padejo precej pod ledišče, tudi če zunanja temperatura ni ekstremno nizka. Zamrzovanje celotne koreninske grude je za rastlino pogosto usodno, zato je treba to preprečiti. Obstaja več načinov, kako lahko poprovo meto v loncih varno spraviš čez zimo.
Ena od možnosti je, da lonec skupaj z rastlino vkoplješ v vrtno zemljo. Izkoplji jamo, ki je dovolj velika, da vanjo postaviš lonec, tako da je zgornji rob lonca poravnan s površino tal. Prostor okoli lonca zapolni z zemljo. Na ta način bo zemlja na vrtu delovala kot izolator in ščitila korenine pred zmrzaljo. Površino zemlje v loncu in okoli njega dodatno zaščiti z debelo plastjo zastirke, kot je listje ali slama. Spomladi lonec preprosto izkoplješ.
Če nimaš vrta, lahko lonec zaščitiš na balkonu ali terasi. Postavi ga na kos stiropora ali leseno desko, da ga izoliraš od mrzlih tal. Nato lonec ovij z več plastmi jute, stare odeje, mehurčkaste folije ali posebne zimske koprene. Pomembno je, da izoliraš stranice in vrh lonca. Prostor med loncem in izolacijskim materialom lahko dodatno zapolniš s suhim listjem ali slamo. Takšno zaščito namesti, ko se temperature spustijo pod ničlo, in jo spomladi pravočasno odstrani.
Tretja možnost, ki je še posebej primerna za območja z zelo ostrimi zimami, je prezimovanje v neogrevanem, a pred zmrzaljo varnem prostoru, kot je garaža, klet ali svetlo stopnišče. Prostor naj bo hladen (temperature med 0 in 10 °C), da rastlina ostane v fazi mirovanja. Preden rastlino preneseš v notranjost, jo poreži. V takšnem prostoru je zalivanje potrebno le občasno, približno enkrat na mesec, zgolj toliko, da se koreninska gruda ne izsuši popolnoma. Spomladi, ko mine nevarnost pozebe, rastlino postopoma privajaj na zunanje razmere.
Nega med zimskim mirovanjem
Tudi med zimskim mirovanjem poprova meta potrebuje minimalno, a pomembno nego, da uspešno preživi do pomladi. Čeprav nadzemni deli propadejo in se zdi, da se nič ne dogaja, je koreninski sistem živ in potrebuje osnovne pogoje za preživetje. Najpomembnejša sta zaščita pred ekstremnim mrazom in občasno preverjanje vlažnosti. Pravilna nega v tem obdobju zagotovi, da se rastlina spomladi prebudi zdrava in polna energije.
Za rastline, ki prezimujejo na prostem, je glavna skrb vzdrževanje zaščitne zastirke. Močan veter lahko razpiha listje ali slamo, zato občasno preveri, ali je zastirka še vedno na svojem mestu in ali je dovolj debela. Če se odkrije, jo dopolni. Prav tako je treba biti pozoren na vlago. Čeprav so padavine pozimi običajno zadostne, je lahko v primeru dolgotrajne suše in odsotnosti snega, še posebej ob toplejših dneh, potrebno občasno zalivanje, da se korenine ne izsušijo.
Pri rastlinah v loncih, ki so zaščitene na prostem, je preverjanje vlažnosti še bolj pomembno. Čeprav je potreba po vodi minimalna, se lahko majhen volumen substrata v loncu hitro izsuši, še posebej v vetrovnem vremenu. Občasno, v dneh brez zmrzali, preveri vlažnost zemlje in po potrebi rahlo zalij. Pomembno je, da so drenažne luknje prehodne in da v podstavku ne stoji voda, ki bi lahko zmrznila in poškodovala korenine ali lonec.
Za rastline, ki prezimujejo v notranjih prostorih, kot so garaže ali kleti, je ključno, da jih ne zalivaš preveč. V hladnem in temnem prostoru je izhlapevanje minimalno, zato je dovolj, da zemljo rahlo navlažiš le enkrat na mesec ali še redkeje. Prekomerno zalivanje v teh pogojih skoraj zagotovo vodi v gnitje korenin. Redno preverjaj tudi, ali se na rastlini niso pojavili škodljivci, ki včasih prezimujejo v zaprtih prostorih. Z minimalno pozornostjo med zimskim spanjem bo tvoja meta pripravljena na novo rastno sezono.
