Ker plumērija izvira iz toplega podnebja, v naših razmerah z mrzlimi zimami ne more preživeti na prostem. Pravilno prezimovanje je zato ključni del njene celoletne nege in pogoj za preživetje ter uspešno rast v naslednji sezoni. Proces prezimovanja ni le shranjevanje rastline pred mrazom, ampak je pomembno obdobje mirovanja, med katerim si rastlina nabere moči za prihodnjo rast in cvetenje. Razumevanje, kako in kdaj pripraviti rastlino na zimski spanec, je bistveno za vsakega gojitelja plumērij v celinskem podnebju.
Priprava na zimsko mirovanje
Priprava na prezimovanje se začne že pozno poleti in zgodaj jeseni. Ko se dnevi začnejo krajšati in nočne temperature spuščati, plumērija to zazna kot signal za upočasnitev rasti. V tem obdobju je ključno, da prenehaš z gnojenjem, običajno konec avgusta. Dodatna hranila bi spodbudila novo, pozno rast, ki bi bila preveč mehka in občutljiva na nizke temperature. Rastlina mora svojo energijo usmeriti v utrjevanje obstoječih stebel in pripravo na počitek.
Postopno zmanjšuj tudi pogostost zalivanja. Manj vode v substratu bo dodatno signaliziralo rastlini, da se pripravi na suho obdobje mirovanja. To bo tudi pomagalo preprečiti razvoj gnilobe korenin v hladnejših in vlažnejših dneh. Normalen del priprave na mirovanje je, da listi začnejo rumeneti in odpadati. Ne vznemirjaj se zaradi tega, saj rastlina s tem ohranja energijo in vodo.
Preden rastlino prestaviš v notranjost, je pravi čas, da jo temeljito pregledaš za morebitne škodljivce. Posebno pozoren bodi na pršice, kaparje in volnate uši, ki bi se v suhem zraku notranjih prostorov lahko čez zimo namnožili in povzročili veliko škode. Če odkriješ škodljivce, rastlino preventivno oškropi z ustreznim sredstvom, na primer z neemovim oljem ali insekticidnim milom. Očisti lonec in odstrani vse odpadle liste s površine zemlje.
Ključni trenutek za premik rastline v notranjost je, ko nočne temperature začnejo redno padati pod 10 stopinj Celzija. Nikakor ne čakaj na prvo slano, saj lahko že kratkotrajna izpostavljenost temperaturam blizu ledišča nepopravljivo poškoduje rastlino. S pravočasnim ukrepanjem boš svoji plumēriji zagotovil varen prehod v obdobje mirovanja in jo obvaroval pred poškodbami zaradi mraza, ki bi lahko bile usodne.
Več člankov na to temo
Izbira primernega prostora za prezimovanje
Izbira pravega prostora je odločilna za uspešno prezimovanje. Idealen prostor za prezimovanje plumērije je hladen, temen in suh. Temperatura naj bo stabilna, idealno med 5 in 15 stopinjami Celzija. Primerni prostori so lahko neogrevane garaže, kleti, svetle veže ali hladne, neizkoriščene sobe. Nižja kot je temperatura (seveda nad lediščem), manj vode bo rastlina potrebovala in globlje bo njeno mirovanje.
Če nimaš na voljo hladnega prostora, lahko plumērija prezimi tudi v toplejšem, ogrevanem stanovanju. V tem primeru bo njeno mirovanje manj izrazito, morda bo obdržala nekaj listov in bo potrebovala več svetlobe ter občasno, zelo zmerno zalivanje. Postavi jo ob najsvetlejše okno, ki ga premoreš, idealno z južno lego. Zavedaj se, da je prezimovanje v toplih prostorih bolj tvegano zaradi večje nevarnosti napada škodljivcev, kot so pršice, ki obožujejo suh zrak.
Svetloba med prezimovanjem je odvisna od temperature. Če rastlina prezimuje v hladnem prostoru in popolnoma odvrže liste, svetloba ni pomembna – lahko je tudi v popolni temi. V tem primeru gre rastlina v popolno dormanco. Če pa prezimuje pri višjih temperaturah in ohranja liste, potrebuje čim več svetlobe, da lahko ohranja minimalno fotosintezo in se ne izčrpa. Pomanjkanje svetlobe v toplem prostoru bo povzročilo šibko, pretegnjeno rast.
Ne glede na izbrani prostor je pomembno zagotoviti zadostno kroženje zraka, da se prepreči razvoj plesni in drugih glivičnih bolezni. Prostor občasno prezrači, vendar pazi, da rastlina ni izpostavljena ledenemu prepihu. Plumērije so precej velike rastline, zato že jeseni razmisli, kam jo boš postavil in ali imaš dovolj prostora. Pravilna izbira prostora bo rastlini omogočila varen in miren zimski spanec.
Več člankov na to temo
Nega med zimskim mirovanjem
Nega plumērije pozimi je minimalna, a zahteva nekaj ključnih pravil. Najpomembnejše pravilo je drastično zmanjšanje zalivanja. Če rastlina prezimuje v hladnem prostoru in je brez listov, jo zalij zelo redko – morda le enkrat na mesec ali celo manj. Cilj je le preprečiti, da bi se korenine in steblo popolnoma izsušili. Preveč vode v hladnem substratu je najhitrejša pot do gnitja korenin, kar je najpogostejši vzrok propada rastlin med prezimovanjem.
Če rastlina prezimuje v toplem prostoru in ima liste, bo potrebovala nekoliko več vode, a še vedno bistveno manj kot poleti. Pred vsakim zalivanjem pusti, da se substrat skoraj popolnoma izsuši. Vedno preveri vlažnost zemlje globoko v loncu, preden se odločiš za zalivanje. V tem obdobju je absolutno prepovedano gnojenje. Rastlina počiva in ne potrebuje dodatnih hranil, ki bi le škodila koreninam.
Mnogi gojitelji pred prezimovanjem porežejo vse preostale liste. To ima več prednosti: zmanjša izhlapevanje vode, prepreči vnos škodljivcev, ki se skrivajo na listih, in spodbudi globlje mirovanje. Če se odločiš za to, liste odreži približno centimeter od stebla. Peclji, ki ostanejo, bodo sčasoma sami odpadli in pustili značilne brazgotine na steblu. Ta postopek ni nujen, je pa zelo priporočljiv, še posebej pri shranjevanju v temnih prostorih.
Občasno preglej rastlino tudi med mirovanjem. Preveri čvrstost stebel – če postanejo mehka ali nagubana, je to lahko znak težav. Nagubana stebla lahko kažejo na preveliko izsušitev, medtem ko mehka stebla opozarjajo na gnitje. Reden, a hiter pregled ti bo omogočil, da pravočasno opaziš morebitne težave in ustrezno ukrepaš, kar bo povečalo možnosti za uspešno prezimovanje.
Prebujanje iz mirovanja spomladi
Ko se dnevi spomladi začnejo opazno daljšati in temperature naraščati, je čas, da začneš postopek prebujanja plumērije. Običajno je to v marcu ali aprilu. Rastlino prestavi na svetlejše in toplejše mesto, da jo spodbudiš k novi rasti. To je tudi pravi čas za morebitno presajanje v svež substrat, če je to potrebno. Presajanje ji bo dalo nova hranila in prostor za rast korenin v prihajajoči sezoni.
Z zalivanjem začni zelo postopoma. Prvič jo zalij z manjšo količino vode. Nato počakaj, da se na vrhu stebel pojavijo prvi znaki rasti – majhni, novi listni popki. To je znak, da se je koreninski sistem prebudil in je začel delovati. Ko se rast začne, lahko postopoma povečuješ količino vode in pogostost zalivanja, vendar še vedno pusti, da se zemlja med zalivanji dobro osuši.
Z gnojenjem počakaj, dokler se ne razvijejo prvi pravi listi. Prehitro gnojenje lahko poškoduje prebujajoče se korenine. Ko se pojavi nekaj listov, lahko začneš z gnojenjem, sprva z zelo razredčeno raztopino uravnoteženega gnojila. Postopoma, z rastjo listov, povečuj koncentracijo in pogostost gnojenja v skladu z navodili.
Rastline ne prestavljaj na prosto prezgodaj. Počakaj, da mine vsa nevarnost pozebe in da se nočne temperature ustalijo nad 10-12 stopinjami Celzija, kar je običajno v drugi polovici maja. Tudi takrat jo postopoma privajaj na zunanje pogoje. Najprej jo postavi v polsenco in jo šele čez teden ali dva prestavi na polno sonce, da preprečiš opekline na mladih, občutljivih listih. S pravilnim prebujanjem boš plumēriji omogočil dober start v novo rastno sezono.
