Pisane koprive so trajne rastline, ki izvirajo iz tropskih in subtropskih območij, zato ne prenašajo nizkih temperatur in zmrzali. V našem podnebju jih na prostem gojimo kot enoletnice, vendar jih z nekaj truda in ustrezno pripravo lahko uspešno ohranimo čez zimo in se njihove lepote veselimo tudi v naslednji sezoni. Prezimovanje pisanih kopriv v notranjih prostorih ni le način za ohranitev najljubših sort, ampak je tudi priložnost za razmnoževanje in vzgojo novih rastlin za spomladansko sajenje. S pravilnim pristopom lahko zagotoviš, da bodo tvoje rastline preživele hladne mesece in spomladi ponovno bujno pognale.
Odločitev za prezimovanje je treba sprejeti pravočasno, preden temperature padejo pod kritično mejo, ki je za pisane koprive okoli 10 stopinj Celzija. Najboljši čas za pripravo rastlin na selitev v notranje prostore je pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko so rastline še v polni rasti in zdrave. Izberi le najlepše in najbolj zdrave primerke, saj imajo te največ možnosti za uspešno prezimitev. Rastline, ki so oslabljene zaradi bolezni ali škodljivcev, bodo težje prenesle stres, povezan s spremembo okolja.
Preden rastline preneseš v notranjost, jih temeljito preglej za morebitno prisotnost škodljivcev, kot so listne uši, pršice ali beli molj. Zunanji pogoji pogosto ohranjajo populacijo škodljivcev pod nadzorom, v toplem in suhem okolju notranjih prostorov pa se lahko ti hitro namnožijo in povzročijo veliko škode. Preventivno jih oprhaj z močnim curkom vode, da odstraniš večino neželenih gostov, in jih po potrebi poškropi z insekticidnim milom ali neemovim oljem.
Če so rastline rasle neposredno v zemlji na vrtu, jih previdno izkoplji s čim večjo koreninsko grudo, da čim manj poškoduješ korenine. Posadi jih v lonce, ki so le nekoliko večji od koreninske grude, in uporabi svež, kakovosten substrat za lončnice. Rastline, ki so že rasle v loncih, lahko pred selitvijo presadiš, če so prerasle svojo posodo, ali pa jih le obrežeš. Močno obrezovanje pred prezimovanjem zmanjša listno maso in olajša preživetje v manj idealnih svetlobnih pogojih.
Po prenosu v notranje prostore rastline postavi v karanteno za nekaj tednov, ločeno od ostalih sobnih rastlin. To ti bo omogočilo, da jih še naprej opazuješ za morebiten pojav škodljivcev, ki si jih morda spregledal, in preprečiš širjenje na druge rastline. V tem času je normalno, da nekatere rastline odvržejo nekaj listov, saj se prilagajajo na nove, manj ugodne pogoje.
Idealni pogoji za prezimovanje
Za uspešno prezimovanje pisanih kopriv je ključnega pomena zagotoviti čim več svetlobe, saj so na to izjemno občutljive, še posebej v zimskih mesecih, ko so dnevi kratki. Idealno mesto je na okenski polici, obrnjeni na jug ali zahod, kjer bodo prejeli največ neposredne sončne svetlobe, ki je pozimi manj močna. Če nimaš dovolj naravne svetlobe, lahko uporabiš rastne luči, ki jih namestiš nad rastline in jih pustiš prižgane 12 do 14 ur na dan. Pomanjkanje svetlobe bo povzročilo, da bodo rastline postale pretegnjene, šibke in bodo izgubile svoje intenzivne barve.
Optimalna temperatura za prezimovanje je nekoliko nižja kot v obdobju aktivne rasti, vendar ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija. Hladnejši prostor, s temperaturo med 12 in 16 stopinjami Celzija, bo upočasnil rast in pomagal rastlini, da preide v stanje mirovanja. Izogibaj se postavljanju rastlin v bližino radiatorjev, peči ali drugih virov toplote, saj vroč in suh zrak škoduje listom. Prav tako jih zaščiti pred hladnim prepihom, ki ga povzroča odpiranje oken in vrat.
Zalivanje je v obdobju prezimovanja ključnega pomena in je najpogostejši vzrok za neuspeh, saj rastline v mirovanju potrebujejo bistveno manj vode. Substrat naj se med zalivanji skoraj popolnoma presuši, preden ponovno zaliješ. Prekomerno zalivanje v kombinaciji z nižjimi temperaturami in slabo svetlobo neizogibno vodi v gnitje korenin. Zalivaj zmerno, toliko da navlažiš koreninsko grudo, in vedno odlij odvečno vodo iz podstavka. Pravilo “manj je več” je pozimi najboljši vodnik.
Zračna vlažnost je pozimi v ogrevanih prostorih pogosto zelo nizka, kar pisanih koprivam ne ustreza. Suhe konice listov so pogost znak presuhega zraka. Vlažnost lahko povečaš z rednim pršenjem listov z vodo, postavljanjem loncev na pladnje z vlažnimi kamenčki ali z uporabo električnega vlažilca zraka. Združevanje rastlin prav tako pomaga ustvariti bolj vlažno mikroklimo. Vendar pazi, da pri visoki vlažnosti zagotoviš tudi dobro kroženje zraka, da preprečiš razvoj plesni.
Prezimovanje s potaknjenci
Alternativa prezimovanju celih rastlin, ki je pogosto lažja in zavzame manj prostora, je prezimovanje potaknjencev. Pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko so materinske rastline še v dobri kondiciji, odreži zdrave in močne poganjke svojih najljubših sort. Potaknjence lahko ukoreniniš v vodi ali neposredno v substratu in jih nato posadiš v majhne lončke. Tako ohraniš genetski material in si zagotoviš mlade, močne rastline za naslednjo pomlad.
Ukoreninjeni potaknjenci zavzamejo bistveno manj prostora na okenskih policah kot velike odrasle rastline, kar je velika prednost, če imaš omejen prostor. Potrebujejo enake pogoje kot odrasle rastline – veliko svetlobe, zmerno temperaturo in pazljivo zalivanje. Ker so mladi, so pogosto bolj odporni in se lažje prilagodijo na pogoje v notranjih prostorih. Spomladi bodo te mlade rastline hitro začele rasti in bodo pripravljene za sajenje na prosto.
Nega potaknjencev čez zimo vključuje redno preverjanje vlažnosti substrata in zagotavljanje zadostne svetlobe. Ker so v majhnih lončkih, se lahko substrat hitreje izsuši, zato je potrebno redno preverjanje. Ko opaziš, da so se dobro ukoreninili in začeli rasti, jih lahko začneš rahlo gnojiti z močno razredčenim gnojilom, približno enkrat na mesec. To jim bo dalo dodaten zagon za rast.
Spomladi, ko se dnevi začnejo daljšati, bodo mladi potaknjenci začeli intenzivneje rasti. To je idealen čas, da jih začneš ščipati in oblikovati, da spodbudiš bolj gosto in grmičasto rast. Preden jih posadiš na prosto, jih ne pozabi postopoma utrditi in privaditi na zunanje pogoje. Ta metoda ni le prostorsko učinkovita, ampak ti omogoča, da imaš vsako leto sveže in močne rastline.
Priprava na novo sezono
Ko se zima preveša v pomlad in se dnevi opazno daljšajo, se bodo prezimljene pisane koprive začele prebujati iz mirovanja. To boš opazil po pojavu novih, svežih poganjkov in listov. To je znak, da je čas za postopno povečanje zalivanja in začetek gnojenja, da rastlinam zagotoviš energijo za novo rastno sezono. Začni z gnojenjem z razredčenim gnojilom in postopoma povečuj koncentracijo in pogostost, ko se rast pospeši.
Zgodnja pomlad je idealen čas za močnejše obrezovanje prezimljenih rastlin, še posebej, če so se čez zimo pretegnile in postale redke. Ne boj se jih porezati precej nazaj, saj bo to spodbudilo rast novih, močnih poganjkov iz osnove rastline in pripomoglo k bolj gosti in kompaktni obliki. Odrezane dele lahko uporabiš za nove potaknjence in si tako še dodatno povečaš število rastlin.
To je tudi pravi čas za presajanje v svež substrat, kar bo rastlinam zagotovilo nova hranila in več prostora za rast korenin. Prezimljene rastline previdno vzemi iz loncev, otresi staro zemljo in preglej korenine. Odstrani vse odmrle ali gnile dele in jih posadi v nekoliko večji lonec s svežo, kakovostno zemljo. Po presajanju jih dobro zalij in jih postavi na svetlo mesto.
Preden rastline ponovno preseliš na prosto, jih je nujno treba utrditi, saj so se listi, ki so zrasli v notranjih prostorih, navadili na manj intenzivno svetlobo. Postopek utrjevanja naj traja vsaj en teden do deset dni. Začni tako, da jih za nekaj ur postaviš na senčno in zaščiteno mesto na prostem, nato pa jih postopoma izpostavljaj daljšim obdobjem in več sončne svetlobe. S presajanjem na stalno mesto na vrtu počakaj, da mine vsa nevarnost zmrzali.
