Osteospermum, ki s svojimi živahnimi cvetovi krasi naše vrtove in balkone skozi poletje, izvira iz Južne Afrike in zato ni prilagojen na ostre zimske razmere z nizkimi temperaturami in zmrzaljo, ki so značilne za naše podnebje. V večini primerov ga zato gojimo kot enoletnico, ki jo ob koncu sezone zavržemo. Vendar pa je z nekaj truda in pravilnim pristopom mogoče to čudovito rastlino uspešno prezimiti in se njenih cvetov veseliti tudi v naslednjem letu. Prezimovanje ne le prihrani strošek nakupa novih sadik, ampak omogoča tudi ohranjanje posebej lepih ali redkih sort. Uspeh prezimovanja je odvisen od zagotavljanja pravih pogojev, ki rastlini omogočajo varno preživetje obdobja mirovanja.
Ključ do uspešnega prezimovanja je zaščita pred zmrzaljo. Osteospermum prenese rahle ohladitve, vendar ga bo prva močnejša zmrzal uničila. Zato je treba rastlino pravočasno, pred napovedanimi nizkimi temperaturami (običajno pod 0 °C), preseliti v primeren notranji prostor. Idealno prezimovališče je prostor, ki je hladen, a zaščiten pred zmrzaljo, in hkrati dovolj svetel. Temperature med 5 in 10 °C so optimalne, saj rastlini omogočajo, da preide v fazo mirovanja, ne da bi jo spodbujale k novi rasti.
Preden rastlino pospraviš na zimovanje, je potrebna ustrezna priprava. To vključuje temeljit pregled za morebitne škodljivce, da jih ne preneseš v notranje prostore, kjer bi se lahko razširili na druge rastline. Poleg tega je priporočljivo močno obrezovanje. Rastlino skrajšaj za približno polovico do dve tretjini njene velikosti. To zmanjša izhlapevanje vode skozi liste, zmanjša potrebo po svetlobi in vodi med mirovanjem ter olajša shranjevanje, saj rastlina zavzame manj prostora.
Nega med prezimovanjem je minimalna. Najpomembnejše je, da se izogibaš prekomernemu zalivanju, ki je najpogostejši vzrok za propad rastlin med zimo. Zalivaj le toliko, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši. Spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, pa se začne postopek postopnega privajanja rastline na zunanje pogoje, kar je ključno za njen uspešen prehod nazaj v aktivno rastno sezono. S pravilnim postopkom prezimovanja bo tvoj osteospermum pripravljen na novo sezono bujnega cvetenja.
Priprava rastline na prezimovanje
Priprave na prezimovanje osteospermuma se začnejo že v zgodnji jeseni. Proti koncu avgusta ali v začetku septembra postopoma prenehaj z gnojenjem. To bo upočasnilo rast in preprečilo nastajanje novih, nežnih poganjkov, ki bi bili občutljivi na mraz. Rastlina bo tako imela čas, da dozori in utrdi obstoječa tkiva, kar bo povečalo njeno odpornost in možnosti za uspešno prezimitev. Nadaljuj z rednim zalivanjem, vendar pusti, da se zemlja med zalivanji nekoliko bolj presuši.
Več člankov na to temo
Preden rastlino preneseš v notranje prostore, jo temeljito preglej. Bodite posebno pozorni na spodnjo stran listov in na stičišča stebel, kjer se radi skrivajo škodljivci, kot so listne uši, pršice ali ščitkarji. Če odkriješ škodljivce, jih odstrani z ustreznim insekticidom (po možnosti ekološkim), da preprečiš njihov vnos v prezimovališče. Odstrani tudi vse suhe, porumenele ali bolne liste in uvele cvetove, da zmanjšaš možnost razvoja bolezni med zimovanjem.
Sledi korenito obrezovanje. Z ostrimi in čistimi škarjami odreži vse poganjke za približno polovico ali celo dve tretjini. Čeprav se zdi ta ukrep drastičen, je zelo koristen. Zmanjšana listna masa pomeni manjšo potrebo po vodi in svetlobi, kar so pogoji, ki jih je lažje zagotoviti v notranjih prostorih. Obrezovanje tudi spodbudi rastlino, da spomladi požene nove, močne in zdrave poganjke iz osnove, kar pripomore k lepši in bolj kompaktni rasti v prihodnji sezoni.
Če je osteospermum posajen v gredi, ga moraš previdno izkopati. Poskusi ohraniti čim večjo in čim bolj nepoškodovano koreninsko grudo. Rastlino nato posadi v primerno velik lonec z drenažnimi luknjami, napolnjen s svežim, rahlim substratom. Po presajanju jo zmerno zalij. Rastline, ki so že rasle v loncih, lahko prezimiš kar v istih posodah, razen če so prerasle lonec – v tem primeru jih je bolje presaditi.
Izbira primernega prostora za prezimovanje
Izbira pravega prostora je odločilna za uspeh prezimovanja. Idealno prezimovališče mora izpolnjevati tri glavne pogoje: biti mora hladno, svetlo in zaščiteno pred zmrzaljo. Optimalna temperatura za prezimovanje osteospermuma se giblje med 5 in 10 °C. Takšna temperatura omogoča rastlini, da vstopi v fazo mirovanja, ne da bi zmrznila. Višje temperature, na primer v ogrevanih bivalnih prostorih, niso primerne, saj spodbujajo šibko, pretegnjeno rast in povečujejo tveganje za napad škodljivcev.
Več člankov na to temo
Svetloba je drugi ključni dejavnik. Čeprav je rastlina v fazi mirovanja, še vedno potrebuje svetlobo za ohranjanje minimalnih življenjskih funkcij. Prostor naj bo čim svetlejši. Odlične lokacije so svetle, negrete kleti z oknom, hladne garaže z oknom, zastekljene verande, neogrevana stopnišča ali hladni zimski vrtovi. Temni prostori niso primerni, saj bo rastlina v temi odvrgla vse liste in verjetno propadla.
Poleg temperature in svetlobe je pomembno tudi zračenje. Prostor, kjer prezimujejo rastline, občasno prezrači, še posebej v sončnih dneh, da preprečiš zastajanje vlage in razvoj plesni. Paziti moraš le, da rastline niso izpostavljene neposrednemu mrzlemu prepihu. Rastlin ne postavljaj preblizu skupaj, ampak jim zagotovi nekaj prostora za kroženje zraka, kar prav tako zmanjšuje tveganje za bolezni.
Če nimaš na voljo idealnega hladnega in svetlega prostora, lahko poskusiš tudi z drugimi možnostmi, vendar bo uspeh manj zanesljiv. Prezimovanje v toplejšem, a zelo svetlem prostoru je možno, vendar bo rastlina verjetno nadaljevala z rastjo. V tem primeru bo potrebovala več zalivanja in redno pregledovanje za škodljivce. Prezimovanje v temni kleti je najmanj priporočljivo in ima majhne možnosti za uspeh, razen če lahko zagotoviš dodatno umetno osvetlitev.
Nega med zimskim mirovanjem
Ko je osteospermum v prezimovališču, potrebuje zelo malo nege. Njegove življenjske funkcije so upočasnjene, zato so tudi potrebe po vodi in hranilih minimalne. Najpomembnejša naloga v tem obdobju je pravilno zalivanje, ki je hkrati tudi najpogostejši vir napak. Glavno pravilo je: zalivaj zelo zmerno in redko. Prekomerno zalivanje v hladnem prostoru hitro vodi v gnitje korenin, kar je za rastlino usodno.
Zalij le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši v celoti. Pogostost zalivanja je odvisna od temperature in vlažnosti v prostoru, a običajno zadostuje zalivanje enkrat na tri do štiri tedne. Pred vsakim zalivanjem s prstom preveri stanje zemlje. Če je zemlja tudi nekaj centimetrov pod površino še vedno vlažna, z zalivanjem počakaj. Bolje je, da je rastlina nekoliko bolj suha kot preveč mokra. Uporabljaj postano vodo sobne temperature.
Med zimo rastline ne gnoji. Ker ne raste aktivno, ne potrebuje dodatnih hranil. Gnojenje v fazi mirovanja bi lahko zmotilo njen naravni cikel in povzročilo več škode kot koristi. Prvo gnojenje pride na vrsto šele spomladi, ko se rastlina prebudi in jo začneš pripravljati na selitev na prosto.
Redno, približno enkrat na mesec, pregleduj rastlino. Odstrani morebitne porumenele ali odpadle liste, saj ti lahko postanejo gojišče za plesni. Preveri tudi, ali so se pojavili kakšni škodljivci, ki bi jih morda spregledal jeseni. Med zimovanjem se včasih pojavijo volnate uši ali kaparji. Če jih opaziš, jih takoj odstrani z vatirano palčko, namočeno v alkohol, ali z ustreznim insekticidom.
Prebujanje in priprava na novo sezono
Konec zime, običajno v marcu, je čas, da začneš postopoma prebujati svoj osteospermum iz zimskega spanca. Če si rastlino jeseni močno obrezal, bo verjetno do sedaj že začela odganjati nekaj novih poganjkov. Če je prezimovala v temnejšem prostoru, jo postopoma premakni na bolj svetlo mesto. Prav tako lahko začneš nekoliko povečevati pogostost zalivanja, vendar še vedno pazi, da ne pretiravaš. Pusti, da se zemlja med zalivanji delno presuši.
To je tudi pravi čas za presajanje, če je potrebno. Rastlino vzemi iz lonca in preglej koreninski sistem. Če so korenine zapolnile celoten lonec, jo presadi v nekoliko večjo posodo s svežim in hranljivim substratom. Pri presajanju lahko tudi nekoliko skrajšaš predolge ali poškodovane korenine. To je tudi priložnost za morebitno korekcijsko obrezovanje, da oblikuješ lepo in gosto rast. Odstrani vse suhe ali šibke vejice, ki so se morda pojavile med zimo.
Ko se rastlina začne aktivno prebujati in kazati znake nove rasti, lahko začneš tudi z gnojenjem. Na začetku uporabi gnojilo, ki je bogatejše z dušikom, da spodbudiš rast listov in stebel. Zadošča gnojenje z polovično koncentracijo od priporočene, na vsake tri do štiri tedne. Kasneje, ko se rastlina dobro razraste, preidi na gnojilo za cvetoče rastline z večjo vsebnostjo fosforja in kalija.
Najpomembnejši korak spomladi je postopno privajanje rastline na zunanje pogoje, imenovano utrjevanje. Ko zunanje temperature čez dan redno presegajo 10-12 °C in ne obstaja več nevarnost zmrzali, začni rastlino za nekaj ur na dan postavljati na prosto. Izberi senčno in pred vetrom zaščiteno mesto. Postopoma, v obdobju enega do dveh tednov, podaljšuj čas, ki ga rastlina preživi zunaj, in jo počasi navajaj na več sončne svetlobe. Ta postopek bo preprečil šok in opekline na listih ter zagotovil, da bo prehod na prosto čim bolj gladek.
