Pogosto vprašanje, ki si ga zastavijo ljubitelji te čudovite cvetlice, je, kako prezimiti metuljnice. Odgovor na to vprašanje je preprost, a morda za koga nepričakovan: metuljnica (Cosmos bipinnatus) je prava enoletnica, kar pomeni, da njen življenjski cikel poteka znotraj ene same rastne sezone, od kalitve do tvorbe semen. Rastlina ne more preživeti nizkih temperatur in zmrzali, zato je ne moremo prezimiti na način, kot to počnemo pri trajnicah. Vendar pa to ne pomeni, da se moramo od nje posloviti za vedno; prezimovanje metuljnice poteka na drugačen, a zelo učinkovit način – preko semen.
Razumevanje življenjskega cikla enoletnic je ključno za pravilno ravnanje z njimi ob koncu sezone. Enoletnice vso svojo energijo vložijo v hitro rast, obilno cvetenje in tvorbo zadostne količine semen, da zagotovijo preživetje svoje vrste v naslednjem letu. Ko rastlina proizvede zrela semena, je njena življenjska naloga izpolnjena. Prva močnejša jesenska zmrzal bo uničila nadzemne dele rastline, ki jih nato lahko odstranimo z vrta. Koreninski sistem prav tako odmre in ne bo ponovno odgnal spomladi.
Prezimovanje metuljnice torej ne pomeni ohranjanja žive rastline čez zimo, temveč skrbno načrtovanje za naslednjo sezono. To vključuje bodisi nabiranje in shranjevanje semen za nadzorovano setev spomladi bodisi puščanje, da se rastlina sama zaseje na svojem rastišču. Obe metodi imata svoje prednosti in slabosti, izbira pa je odvisna od vrtnarjevih želja po nadzoru in urejenosti vrta. Ta proces ohranjanja vrste preko semena je čudovit primer naravnega kroženja in trajnosti.
Kljub temu, da odrasla rastlina ne more preživeti zime, so njena semena izjemno trpežna. V naravi semena padejo na tla, kjer prezimijo pod odejo odpadlega listja in snega ter vzklijejo naslednjo pomlad, ko se tla dovolj segrejejo. Ta naravna sposobnost preživetja v obliki semena je tisto, kar omogoča, da se metuljnice na nekaterih vrtovih pojavljajo leto za letom na istem mestu, kar ustvarja vtis, da so trajnice. V resnici pa gre za novo generacijo rastlin, ki so zrasle iz semen prejšnje sezone.
Priprava na konec sezone
Ko se dnevi krajšajo in noči postajajo hladnejše, metuljnice običajno doživijo še zadnji val cvetenja, preden jih uniči prva močna zmrzal. V tem obdobju je smiselno prenehati z rednim odstranjevanjem odcvetelih cvetov, še posebej na nekaj izbranih, najlepših in najmočnejših rastlinah. S tem rastlini dovolimo, da svojo energijo usmeri v razvoj in zorenje semen. To je ključni korak, če želimo nabrati lastna semena za naslednje leto.
Več člankov na to temo
Opazujemo cvetne glavice, ki so odcvetele. Te se bodo postopoma posušile in postale rjave barve. Pomembno je, da semena pustimo zoreti na rastlini čim dlje, saj bodo le popolnoma zrela semena kaljiva. Čas zorenja je odvisen od vremenskih razmer, vendar običajno traja nekaj tednov po cvetenju. Zrelost preverimo tako, da suho cvetno glavico rahlo podrgnemo med prsti; če semena z lahkoto izpadejo, so pripravljena za nabiranje.
Pred prihodom prve napovedane močne zmrzali se odločimo, ali bomo semena nabrali ali pa bomo del rastlin pustili na gredici, da se zasejejo same. Če želimo imeti nadzor nad tem, kje bodo metuljnice rasle naslednje leto, ali če želimo semena deliti s prijatelji, je nabiranje najboljša možnost. Če pa nam je všeč bolj naraven, nekoliko nepredvidljiv videz vrta, lahko pustimo naravi, da opravi svoje delo.
Po prvi močni zmrzali bodo nadzemni deli metuljnic postali rjavi, mlahavi in odmrli. Takrat je čas, da jih odstranimo z grede. Odmrle rastline lahko porežemo tik nad tlemi ali pa jih izpulimo s koreninami vred. Odstranjevanje rastlinskih ostankov pomaga ohranjati red na vrtu in zmanjšuje možnost prezimovanja nekaterih bolezni ali škodljivcev, ki bi se lahko skrivali v odmrlem materialu. Te ostanke lahko kompostiramo, če na njih ni bilo znakov bolezni.
Nabiranje in shranjevanje semen
Pravilno nabiranje in shranjevanje semen je najbolj zanesljiv način “prezimovanja” metuljnic. Za nabiranje izberemo suh dan, saj morajo biti semena in cvetne glavice popolnoma suhe, da preprečimo razvoj plesni med shranjevanjem. Odrežemo cele posušene cvetne glavice in jih zberemo v papirnato vrečko, košaro ali posodo. Izogibamo se uporabi plastičnih vrečk, saj te zadržujejo vlago.
Več člankov na to temo
Doma semena ločimo od ostankov suhih cvetov in plev. Najlažje je, da cvetne glavice stremo med dlanmi nad večjo posodo ali listom papirja. Semena, ki so podolgovata in temna, bodo padla na dno, lažje ostanke pa lahko preprosto odpihnemo. Pomembno je, da izberemo le lepo razvita, polna semena in zavržemo vsa, ki so videti prazna ali poškodovana. S tem zagotovimo višjo kaljivost.
Ključni korak pred shranjevanjem je dodatno sušenje. Čeprav se zdijo semena suha, je priporočljivo, da jih razprostremo v tankem sloju na krožnik ali pladenj in jih pustimo na suhem, zračnem mestu, stran od neposredne sončne svetlobe, še za dodaten teden ali dva. To bo zagotovilo, da je odstranjena vsa preostala vlaga, ki bi lahko povzročila kvarjenje semen. Dobro posušena semena so trda in se ob poskusu prepogibanja zlomijo.
Suha semena shranimo v papirnate kuverte, majhne papirnate vrečke ali steklene kozarce s tesnim pokrovom. Vsako kuverto ali kozarec jasno označimo z imenom rastline, sorto (če je znana) in letnico nabiranja. Shranimo jih na hladnem, temnem in suhem mestu, kot je shramba, klet ali predal v neogrevani sobi. Optimalni pogoji shranjevanja bodo ohranili visoko kaljivost semen vsaj dve do tri leta, včasih tudi dlje.
Samozasejevanje kot metoda prezimovanja
Druga možnost prezimovanja je, da pustimo rastlinam, da se na vrtu zasejejo same. Ta metoda je manj delovno intenzivna in ustvarja bolj naraven, spontan videz zasaditve, saj bodo rastline naslednje leto pognale tam, kamor je veter raznesel semena. Za uspešno samozasejevanje preprosto pustimo nekaj odcvetelih cvetnih glavic na rastlinah skozi jesen in zimo. Ko se glavice posušijo, bodo semena postopoma izpadala na tla.
Uspešnost samozasejevanja je odvisna od več dejavnikov. Zimska zastirka iz odpadlega listja lahko pomaga zaščititi semena pred pticami in ekstremnim mrazom ter ohranja vlago spomladi. Vendar pa lahko pregosta plast zastirke, ki jo nanesemo spomladi, prepreči kalitev, saj semena metuljnice za kalitev potrebujejo nekaj svetlobe. Zato je spomladi priporočljivo le rahlo pregrabiti površino, da se semena ne zakopljejo pregloboko.
Ena od slabosti te metode je pomanjkanje nadzora. Rastline lahko vzklijejo na mestih, kjer jih ne želimo, na primer sredi potke ali med drugimi trajnicami. Prav tako je kalitev lahko neenakomerna, kar povzroči pregosto ali preredko zasaditev. Pregosto posejane rastlinice bo treba spomladi razredčiti, da se bodo preostale lahko normalno razvijale. Redčenje je ključno za preprečevanje tekmovanja za vire in za zagotovitev obilnega cvetenja.
Pomembno je tudi vedeti, da se rastline, ki zrastejo iz semen hibridnih sort, lahko po videzu razlikujejo od matične rastline. Hibridi so križanci med različnimi sortami in njihova semena ne ohranijo nujno vseh želenih lastnosti (kot so barva, velikost cvetov ali višina). Če želimo ohraniti točno določeno sorto, je zanesljivejša metoda nabiranje semen iz rastlin odprtega opraševanja ali nakup novih semen vsako leto.
Kaj storiti z odmrlimi rastlinami
Ko prva močna zmrzal uniči nadzemne dele metuljnic, je čas za jesensko čiščenje gredic. Odmrle rastline postanejo rjave in ovenele ter niso več estetsko privlačne. Njihovo odstranjevanje ni le vprašanje videza, ampak tudi higiene na vrtu. V odmrlih rastlinskih ostankih lahko prezimijo jajčeca škodljivcev ali trosi glivičnih bolezni, ki bi lahko naslednjo sezono povzročali težave.
Odmrle rastline lahko porežemo tik nad tlemi z vrtnimi škarjami ali pa jih izpulimo s celotnim koreninskim sistemom. Metuljnice imajo relativno plitek koreninski sistem, zato jih je običajno lahko izpuliti, še posebej, če so tla nekoliko vlažna. Puljenje je priporočljivo, če želimo gredico popolnoma očistiti in pripraviti za novo sajenje spomladi. Če pa pustimo korenine v tleh, bodo te z razkrajanjem prispevale k organski snovi in izboljšale strukturo tal.
Zbrani rastlinski material je odličen dodatek za kompostni kup. Metuljnice se hitro razgradijo in prispevajo k ustvarjanju dragocenega komposta. Preden jih dodamo na kompost, je priporočljivo, da jih narežemo ali nasekljamo na manjše kose, kar pospeši proces razgradnje. Na kompost odlagamo le zdrave rastlinske ostanke. Če so bile rastline med sezono močno okužene z boleznimi, kot je pepelasta plesen, je varneje, da jih zavržemo med biološke odpadke, da preprečimo širjenje okužbe.
Po čiščenju gredice jo lahko pripravimo na zimo. Tla lahko rahlo prerahljamo in jih prekrijemo s plastjo komposta ali odpadlega listja. Ta zimska zastirka bo ščitila tla pred erozijo, ohranjala vlago in izboljšala življenje v tleh. Spomladi bodo tla tako bolje pripravljena na novo sezono sajenja, ne glede na to, ali bomo ponovno sejali metuljnice ali pa se odločili za druge cvetlice ali vrtnine.
