Prezimovanje medvejke

Medvejka je grmovnica, ki je v našem podnebju na splošno zelo dobro prilagojena na nizke zimske temperature in večina sort velja za popolnoma prezimno trdne. Kljub tej naravni odpornosti pa lahko s pravilno pripravo na zimo rastlini pomagamo, da lažje prebrodi mrzle mesece in spomladi v novo rastno sezono vstopi močna ter polna energije. Skrbno prezimovanje je še posebej pomembno za mlade, sveže posajene rastline, ki še niso razvile obsežnega koreninskega sistema, ter za nekatere bolj občutljive sorte ali rastline, posajene v posodah. Z nekaj preprostimi jesenskimi opravili lahko zagotoviš, da bo tvoja medvejka varno preživela zimo in te spet razveselila s cvetjem prihodnje leto.

Priprava medvejke na zimo se začne že pozno poleti in jeseni. Eno najpomembnejših pravil je, da se v tem obdobju izogibaš gnojenju, še posebej z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Gnojenje bi spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov, ki ne bi imeli dovolj časa, da olesenijo in se utrdijo pred prihodom prve zmrzali. Takšni poganjki so izjemno občutljivi na mraz in bi pozimi pozeble, kar bi rastlino nepotrebno izčrpalo in odprlo pot za morebitne okužbe. Zadnje gnojenje opravi najkasneje sredi poletja.

Podobno velja tudi za obrezovanje. Jeseni se izogibaj močnejšemu rezu, saj tudi ta lahko spodbudi novo rast. Poleg tega rane, ki nastanejo pri rezu, predstavljajo vstopno mesto za bolezni, celjenje pa je v hladnem vremenu upočasnjeno. Jeseni lahko odstraniš le morebitne poškodovane, polomljene ali očitno bolne veje. Večje korekcijsko ali pomlajevalno obrezovanje prihrani za obdobje mirovanja, torej za pozno zimo ali zgodnjo pomlad.

Jeseni postopoma zmanjšuj tudi pogostost zalivanja. Rastlina se počasi pripravlja na mirovanje, zato se njene potrebe po vodi zmanjšujejo. Dovolj je, da tla ostanejo zmerno vlažna. Preden tla zamrznejo, pa je priporočljivo, da rastlino še zadnjič temeljito zaliješ. To je še posebej pomembno v suhih jesenih, saj bo rastlina, ki v zimo vstopi dobro hidrirana, lažje prenašala izsuševanje zaradi zimskega vetra in sonca, ko korenine ne morejo črpati vode iz zmrznjenih tal.

Pomemben del jesenske priprave je tudi čiščenje okolice grma. Odstrani vse odpadlo listje, veje in druge organske ostanke, ki so se nabrali pod medvejko. S tem preprostim opravilom zmanjšaš možnost prezimovanja škodljivcev (npr. jajčec) in povzročiteljev bolezni (npr. trosov gliv), ki bi lahko spomladi povzročili težave. Čisto okolje pod grmom bo pripomoglo k bolj zdravemu začetku nove rastne sezone in zmanjšalo potrebo po kasnejšem posredovanju s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Zaščita koreninskega sistema

Koreninski sistem je najbolj občutljiv del rastline na zimski mraz, zato je njegova zaščita ključnega pomena, še posebej pri mlajših rastlinah. Najboljši in najpreprostejši način za zaščito korenin je uporaba zimske zastirke. Ko tla že nekoliko pomrznejo (običajno konec novembra ali v decembru), okoli osnove grma nanesi debelo, od 10 do 15 centimetrov visoko plast organske zastirke. S tem, ko počakaš, da tla že nekoliko zamrznejo, preprečiš, da bi se pod zastirko zaredili glodavci, ki bi lahko poškodovali korenine.

Za zimsko zastirko so primerni različni materiali, kot so suho odpadlo listje (najboljše je hrastovo, saj ne razpada hitro), slama, smrekove veje (smrečje), borove iglice ali grobo mleti kompost. Ti materiali delujejo kot izolator, ki ščiti korenine pred ekstremnimi nihanji temperature in preprečuje prehitro odtaljevanje in ponovno zamrzovanje tal v obdobjih zimskih otoplitev. Ta zaščita ustvarja bolj stabilne pogoje za prezimovanje korenin.

Plast zastirke naj bo razporejena v širokem krogu okoli grma, približno v širini krošnje. Paziti pa je treba, da se zastirka ne dotika neposredno debla ali glavnih vej, saj bi zadrževanje vlage na tem mestu lahko povzročilo gnitje lubja in razvoj bolezni. Okoli osnove stebla pusti nekaj centimetrov prostora, da lahko zrak nemoteno kroži.

Spomladi, ko nevarnost močnejših zmrzali mine in se tla začnejo odtajevati, je treba zimsko zastirko postopoma odstraniti ali vsaj razgrniti. Če bi jo pustil predolgo, bi lahko ovirala ogrevanje tal in preprečila odganjanje novih poganjkov. Del zastirke, kot je kompost ali delno razpadlo listje, lahko vdelate v tla kot organsko gnojilo, preostanek pa odstraniš in kompostiraš.

Posebna skrb za mlade rastline in občutljive sorte

Mlade medvejke, ki so bile posajene v tekočem letu, so bolj občutljive na zimske razmere kot starejše, dobro uveljavljene rastline. Njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit, da bi se lahko učinkovito upiral mrazu in izsuševanju. Zato je pri njih zimska zaščita s pomočjo zastirke še toliko bolj pomembna. Poleg zaščite korenin je včasih smiselno zaščititi tudi nadzemni del, še posebej v območjih z ostrimi zimami, močnim vetrom ali malo snežne odeje.

Sneg je naravni izolator, ki odlično ščiti rastline pred mrazom. Če zapade dovolj snega, da prekrije vsaj spodnji del grma, dodatna zaščita nadzemnega dela pogosto ni potrebna. V zimah brez snega pa so rastline bolj izpostavljene mrzlemu vetru in zimskemu soncu, ki lahko povzročita izsuševanje vej (zimska suša). V takšnih primerih lahko mlajše grme oviješ v kopreno, juto ali koruznico, kar jih bo zaščitilo pred vetrom in premočnim soncem.

Pri ovijanju pazi, da material ni pretesen in da omogoča kroženje zraka, da preprečiš nabiranje vlage in razvoj plesni. Nikoli ne uporabljaj plastične folije, saj ta ne diha in pod njo lahko pride do pregrevanja ob sončnih dneh ter kondenzacije, kar rastlini bolj škodi kot koristi. Zaščito namesti pozno jeseni, ko se temperature že spustijo pod ničlo, in jo odstrani zgodaj spomladi, preden se rastlina začne prebujati.

Čeprav je večina sort medvejke zelo odporna, obstajajo nekatere, ki so morda malce bolj občutljive. Pri nakupu nove sorte se vedno pozanimaj o njeni prezimni trdnosti in jo primerjaj s podnebnimi razmerami tvojega območja. Če nisi prepričan, je bolje, da rastlini v prvih nekaj zimah zagotoviš dodatno zaščito, dokler se popolnoma ne aklimatizira in okrepi.

Prezimovanje medvejke v posodah

Gojenje medvejke v loncih in koritih je odlična rešitev za terase in balkone, vendar zahteva posebno pozornost pri prezimovanju. Koreninski sistem rastlin v posodah je veliko bolj izpostavljen mrazu kot pri rastlinah, posajenih v tleh. V tleh korenine ščiti velika masa zemlje, medtem ko v loncu mraz prodira z vseh strani, kar lahko povzroči, da koreninska gruda popolnoma zamrzne in se poškoduje. Zato je zaščita rastlin v posodah nujna.

Najboljša rešitev je, da posodo z medvejko jeseni preseliš na zaščiteno, hladno mesto, kot je negrevan rastlinjak, garaža, klet ali zaprta terasa, kjer se temperature gibljejo okoli ledišča, a ne padejo globoko pod ničlo. V takšnem prostoru bo rastlina varno preživela zimo. V obdobju mirovanja zalivanje skoraj ni potrebno; dovolj je, da zemljo občasno preveriš in jo rahlo navlažiš, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši.

Če nimaš možnosti umika posode v notranjost, jo moraš ustrezno zaščititi na prostem. Postavi jo na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom. Posodo dvigni od tal in jo postavi na lesene letvice ali stiropor, da preprečiš neposreden stik s hladnimi tlemi. Celotno posodo, vključno s stranicami, dobro ovij v izolacijski material, kot so mehurčasta folija, juta, stare odeje ali stiropor.

Nadzemni del rastline lahko prav tako zaščitiš, kot je opisano za mlade rastline na vrtu, z uporabo koprene ali smrečja. Površino zemlje v loncu prekrij z debelo plastjo zastirke (listje, slama), da dodatno zaščitiš korenine od zgoraj. Tudi pozimi ob dneh brez zmrzali ne pozabi preveriti vlažnosti zemlje. Rastline v posodah se lahko izsušijo tudi pozimi, zato jih bo treba občasno zmerno zaliti.