Latasti lampionovec je drevo, ki izvira iz podnebij z izrazitimi letnimi časi, zato je dobro prilagojeno na prezimovanje v zmernem pasu. Odrasla, dobro ukoreninjena drevesa so izjemno odporna na nizke temperature in običajno preživijo zimo brez kakršnekoli pomoči. Kljub temu pa so mlajša, sveže posajena drevesa bolj občutljiva in v prvih nekaj zimah potrebujejo nekaj dodatne pozornosti in zaščite. Pravilna priprava na zimo bo tvojemu lampionovcu pomagala, da uspešno prebrodi hladne mesece in spomladi vstopi v novo rastno sezono zdrav in močan.
Prezimovanje ni le pasivno čakanje na pomlad, ampak aktivno obdobje mirovanja, v katerem se v drevesu odvijajo pomembni fiziološki procesi. Drevo se mora pravočasno pripraviti na mraz, kar vključuje prenehanje rasti, utrjevanje tkiv in shranjevanje energije v koreninah in olesenelem delu. Naša naloga kot vrtnarjev je, da drevesu s pravilno jesensko nego omogočimo, da te procese nemoteno opravi. Napačni ukrepi, kot je pozno jesensko gnojenje ali obrezovanje, lahko ta proces zmotijo in zmanjšajo zimsko trdnost drevesa.
Posebno pozornost je treba nameniti mladim drevesom v prvih dveh do treh letih po sajenju. Njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit, da bi se lahko učinkovito upiral globoki zmrzali, njihova tanka skorja pa je bolj občutljiva na poškodbe zaradi zimskega sonca in nihanja temperatur. Z nekaj preprostimi zaščitnimi ukrepi lahko bistveno povečamo njihove možnosti za uspešno prezimitev brez poškodb.
V tem članku bomo podrobno obravnavali vse vidike prezimovanja latastega lampionovca. Spoznali bomo, kako drevo pravilno pripraviti na zimo, katere zaščitne ukrepe uporabiti za mlada drevesa in kakšna je vloga zastirke pri zaščiti korenin. Dotaknili se bomo tudi spomladanske oskrbe, ki drevesu pomaga pri prebujanju iz zimskega mirovanja. S tem znanjem boš lahko svojemu lampionovcu zagotovil varno in mirno zimo.
Razumevanje procesov, ki se dogajajo v drevesu pozimi, ti bo pomagalo sprejemati pravilne odločitve pri negi. Zima je čas počitka, tako za drevo kot za vrtnarja, a s pravilno jesensko pripravo boš poskrbel, da bo ta počitek resnično krepčilen in da bo drevo spomladi polno energije za novo rast, cvetenje in ustvarjanje čudovitih lampiončkov.
Priprava drevesa na zimo
Priprava lampionovca na zimo se začne že pozno poleti in jeseni. V tem obdobju je ključno, da drevesu omogočiš postopno umirjanje rasti in pripravo na mirovanje. Ena najpomembnejših stvari je prenehanje gnojenja. Zadnje gnojenje opravi najkasneje sredi poletja. Jesensko gnojenje, še posebej z gnojili, bogatimi z dušikom, bi spodbudilo novo rast, ki bi bila preveč nežna in občutljiva na zmrzal. Takšni pozni poganjki ne bi imeli časa, da do zime dovolj olesenijo.
Jeseni postopoma zmanjšuj tudi zalivanje. To bo drevesu signaliziralo, da se bliža obdobje mirovanja. Manjša količina vode v tleh bo upočasnila rast in spodbudila utrjevanje tkiv. Seveda to ne pomeni, da moraš drevo pustiti popolnoma žejno. Če je jesen izjemno suha, je pred nastopom zmrzali priporočljivo opraviti eno temeljito, globoko zalivanje. To bo zagotovilo, da bo drevo vstopilo v zimo z zadostno zalogo vlage, kar je pomembno za preprečevanje izsuševanja med zmrzaljo, ko je voda v tleh nedostopna.
Ko listje jeseni odpade, je priporočljivo, da ga pograbiš in odstraniš izpod drevesa. Čeprav lahko zdravo listje služi kot naravna zastirka, je tveganje, da se v njem skrivajo bolezni in škodljivci, preveliko. V odpadlem listju lahko prezimijo trosi gliv, ki povzročajo listne pegavosti, ali jajčeca škodljivcev, ki bodo spomladi napadli mlade liste. Čisto okolje okoli drevesa je pomemben del zimske higiene in preventive.
Pred zimo opravi tudi temeljit pregled drevesa. Odstrani vse odmrle, polomljene ali očitno bolne veje. Te veje so šibke točke, ki se lahko pod težo snega zlomijo in povzročijo večje rane na drevesu. Poleg tega so lahko vir okužb. Večje strukturno obrezovanje pa prihrani za čas, ko bo drevo v polnem mirovanju, torej za sredino zime.
Zaščita mladih dreves pred mrazom
Mlada drevesa, posajena v zadnjih dveh ali treh letih, so bistveno bolj občutljiva na zimske razmere kot odrasla. Njihova tanka skorja jih slabo ščiti pred nizkimi temperaturami in predvsem pred zimskim soncem. Pozimi, v jasnih in sončnih dneh, lahko sonce močno segreje temno skorjo na južni in jugozahodni strani debla. Ponoči, ko se temperature spustijo globoko pod ničlo, se segreta skorja hitro ohladi, kar povzroči napetosti v tkivu in vodi do nastanka navpičnih razpok, znanih kot sončni ožig. Te razpoke so lahko vstopna točka za bolezni.
Najboljši način za preprečevanje sončnega ožiga je zaščita debla. To lahko storiš na več načinov. Tradicionalna metoda je beljenje debla z apnenim beležem. Bela barva odbija sončne žarke in preprečuje prekomerno segrevanje skorje. Deblo in spodnje ogrodne veje premaži z beležem pozno jeseni, ko odpade listje. Druga možnost je ovijanje debla s posebnimi zaščitnimi trakovi iz jute, trstike ali belega papirja. Z ovijanjem začni pri dnu debla in nadaljuj navzgor do prvih vej. Zaščito odstrani zgodaj spomladi, da se pod njo ne zaredijo škodljivci.
Mlada drevesa so občutljiva tudi na mraz, ki lahko poškoduje koreninski sistem, če zemlja globoko zamrzne. Zato je ključna zaščita korenin, o kateri bomo več govorili v naslednjem poglavju. Poleg tega so mlada drevesa bolj izpostavljena poškodbam zaradi divjadi. Zajci in srne lahko pozimi, ko primanjkuje hrane, objedajo mlado skorjo in poganjke, kar lahko resno poškoduje ali celo uniči drevo. Deblo lahko zaščitiš z gosto mrežo ali plastično zaščito, ki jo namestiš okoli debla.
V območjih z veliko snega je treba biti pozoren na težo snega na vejah. Mlada drevesa imajo prožnejše veje, a vseeno lahko obilne pošiljke mokrega snega povzročijo lomljenje. Če se na vejah nabere preveč snega, ga previdno otresi z metlo ali dolgo palico. Nikoli ne udarjaj po zmrznjenih vejah, saj so takrat zelo krhke in se zlahka zlomijo.
Vloga zastirke pri prezimovanju
Uporaba organske zastirke je eden najpomembnejših in najučinkovitejših ukrepov za zaščito lampionovca pozimi, še posebej pri mladih drevesih. Debela plast zastirke, nanesena na tla pod krošnjo, deluje kot izolator, ki ščiti korenine pred ekstremnimi nizkimi temperaturami in preprečuje globoko zmrzovanje tal. To je ključno, saj so korenine najbolj občutljiv del drevesa na mraz. Zaščiten koreninski sistem bo spomladi omogočil hitrejši in bolj zdrav začetek rasti.
Najboljši čas za nanos zimske zastirke je pozno jeseni, po prvih lažjih zmrzalih, ko so tla že nekoliko ohlajena, a še niso zamrznjena. Če zastirko naneseš prezgodaj, ko so tla še topla, lahko pod njo najdejo zatočišče miši in drugi glodavci, ki lahko pozimi objedajo korenine in koreninski vrat. Kot zastirko lahko uporabiš različne organske materiale, kot so slama, suho listje (brez bolezni), smrekove veje, lubje ali lesni sekanci.
Zastirko nanesi v debelini 10 do 15 centimetrov po celotnem območju pod krošnjo drevesa. Še posebej pomembno je, da je zastirka nanesena na široko, saj se koreninski sistem mladega drevesa širi preko projekcije krošnje. Pri nanašanju pazi, da zastirke ne kopičiš neposredno ob deblo. Pusti nekaj centimetrov prostora okoli debla, da preprečiš prekomerno vlago, ki bi lahko povzročila gnitje skorje in koreninskega vratu. Ta prazen prostor, znan tudi kot “krof”, odvrača tudi glodavce od grizljanja debla.
Zastirka nima le izolacijske vloge. Pomaga tudi pri ohranjanju vlage v tleh, kar je pomembno v suhih zimah brez snežne odeje. Spomladi, ko se zastirka začne razkrajati, postopoma sprošča hranila v tla in izboljšuje njihovo strukturo. Spomladi lahko debelejšo zimsko zastirko nekoliko odgrneš od debla, da se tla hitreje segrejejo in omogočijo začetek nove rasti.
Spomladanska oskrba po zimskem mirovanju
Ko se zima poslovi in temperature začnejo naraščati, se lampionovec počasi prebuja iz mirovanja. To je čas za spomladanski pregled in prvo oskrbo, ki bo drevesu pomagala pri prehodu v novo rastno sezono. Najprej previdno odstrani vso zimsko zaščito, kot so obloge za deblo ali mreže proti divjadi. To stori, ko mine nevarnost močnejših zmrzali. Če zaščito pustiš predolgo, lahko ovira rast debla in postane skrivališče za škodljivce.
Natančno preglej celotno drevo za morebitne poškodbe, ki so nastale med zimo. Preveri, ali so na deblu razpoke zaradi sončnega ožiga in ali so katere veje polomljene zaradi snega ali vetra. Vse polomljene in očitno odmrle veje odreži nazaj do zdravega lesa. To je tudi čas za morebitno spomladansko obrezovanje, s katerim oblikuješ krošnjo in spodbudiš novo rast, vendar s tem počakaj, da mine nevarnost pozebe.
Če si jeseni nanesel debelo plast zimske zastirke, jo lahko spomladi nekoliko razgrneš stran od debla. S tem omogočiš, da sončni žarki hitreje segrejejo tla in spodbudijo aktivnost korenin. Stare zastirke ni treba v celoti odstraniti; pusti tanjšo plast (približno 5 cm), ki bo še naprej zavirala rast plevela in ohranjala vlago. Dodajanje tanke plasti svežega komposta pod zastirko bo drevesu zagotovilo potrebna hranila za začetek rasti.
Spremljaj vremensko napoved, saj so pozne spomladanske pozebe lahko nevarne za mlade, sveže odgnale poganjke. Čeprav je lampionovec relativno odporen, lahko močna pozeba poškoduje mlado listje. Če je napovedana pozeba in je tvoje drevo še majhno, ga lahko čez noč pokriješ z vrtno kopreno ali rjuho. S pravilno spomladansko nego boš drevesu zagotovil odličen start v novo, uspešno rastno sezono.
📷 Flickr / Szerző: Plant Image Library / Licence: CC BY-SA 2.0
