Čeprav japonska banana slovi kot ena najbolj na mraz odpornih vrst bananovcev, je v celinskem podnebju z ostrimi zimami ustrezna priprava na prezimovanje ključnega pomena za njeno preživetje. Navidezno deblo in listi niso odporni na močnejšo zmrzal, vendar pa je njen koreninski sistem oziroma rizom sposoben preživeti temperature krepko pod lediščem, če je primerno zaščiten. Pravilno izvedeno prezimovanje bo zagotovilo, da bo rastlina spomladi ponovno bujno odgnala in nas razveseljevala s svojo tropsko podobo. Brez ustrezne zaščite pa bi lahko zima, še posebej tista brez snežne odeje, ki deluje kot naravni izolator, usodno poškodovala podzemne dele in povzročila propad rastline.
Priprave na prezimovanje se začnejo jeseni, ko se temperature začnejo spuščati. Z gnojenjem prenehamo že konec poletja ali v začetku jeseni, da se rast upočasni in tkiva utrdijo. Počakamo na prvo močnejšo slano ali zmrzal, ki bo uničila liste. To je naraven znak, da se je rastlina pripravila na mirovanje. Listi bodo postali rjavi, mlahavi in se povesili. To je pravi čas, da se lotimo priprave zimske zaščite. Ni priporočljivo rezati in zaščititi rastline pred prvo slano, saj s tem prekinemo naravni proces priprave na zimo.
Ko listi propadejo, jih odrežemo skupaj z zgornjim delom navideznega debla. Steblo odrežemo z ostro žago ali nožem na višino med 50 in 100 centimetri od tal. Višina reza ni kritična, vendar nižji kot je štor, lažje ga je zaščititi. Odrezani del stebla je poln vode in ga lahko uporabimo za kompostiranje. Preostali štor, ki ostane v tleh, je osnova, iz katere bo spomladi pognala nova rast.
Osrednji del prezimovanja je zaščita preostalega štora in koreninskega sistema pred mrazom in vlago. Ključno je ustvariti debelo, zračno izolacijsko plast, ki bo preprečila globoko zmrzovanje tal okoli rizoma. Hkrati pa mora biti zaščita zasnovana tako, da preprečuje prekomerno zadrževanje vlage neposredno ob deblu, saj bi to lahko povzročilo gnitje. Obstaja več različnih metod zaščite, ki jih lahko prilagodimo glede na razpoložljive materiale in pričakovane zimske temperature.
Metode zaščite na prostem
Ena najpogostejših in najučinkovitejših metod je uporaba suhe zastirke. Okoli odrezanega štora naredimo mrežo iz žice (npr. mreža za zajčnike) v obliki valja, ki je premera vsaj 30-40 centimetrov večji od premera štora. Ta žičnati koš nato napolnimo s suhim izolacijskim materialom, kot je suho listje, slama ali praprot. Pomembno je, da je material popolnoma suh, saj moker material slabo izolira in lahko povzroči gnitje. Koš napolnimo do vrha in ga prekrijemo s kosom folije, pokrovom ali obrnjeno vazo, da preprečimo vdor dežja in snega v notranjost, hkrati pa pustimo ob straneh nekaj zračnosti.
Več člankov na to temo
Druga priljubljena metoda je uporaba vrtne koprene ali jute. Štor najprej ovijemo z več plastmi koprene. Nato okoli njega nasujemo debelo plast (vsaj 30-50 cm) suhe zastirke, kot je listje, slama ali smrekove veje. Čez celoten kup nato poveznemo večjo vrečo iz jute ali več plasti vrtne koprene, ki jo ob vznožju dobro pritrdimo z vrvico ali obtežimo s kamni. Ta metoda je enostavna in učinkovita, saj juta in koprena omogočata dihanje in preprečujeta kondenzacijo vlage.
Za dodatno zaščito pred vlago lahko pred nasutjem zastirke okoli štora zabijemo štiri kole in jih povežemo z letvicami, da ustvarimo nekakšen zaboj. Tega nato napolnimo s suhim izolacijskim materialom. Čez vrh lahko napnemo nepremočljivo folijo, ki jo pritrdimo pod kotom, da dež in stopljen sneg odtekata stran od rastline. Pomembno je, da folija ne sega do tal, da je omogočeno kroženje zraka in preprečeno gnitje.
Ne glede na izbrano metodo je ključno, da je zaščitna plast dovolj debela in suha. Minimalna debelina izolacijskega materiala naj bo vsaj 30 centimetrov, v območjih z ostrejšimi zimami pa tudi več. Redno preverjanje stanja zaščite čez zimo, še posebej po močnem vetru ali obilnem sneženju, je priporočljivo. Po potrebi jo popravimo ali dopolnimo, da zagotovimo neprekinjeno zaščito do pomladi.
Prezimovanje v posodah
Če gojimo japonsko banano v posodi, imamo več možnosti za prezimovanje. Manjše rastline lahko preprosto prenesemo v notranje prostore, preden nastopi prva zmrzal. Idealen prostor za prezimovanje je svetel in hladen prostor, kot je neogrevana garaža, klet z oknom ali svetlo stopnišče, kjer se temperature gibljejo med 5 in 10°C. V takšnih pogojih bo rastlina prešla v obdobje mirovanja. Zalivamo jo zelo redko, le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši popolnoma, običajno enkrat na mesec ali še redkeje.
Več člankov na to temo
Če nimamo na voljo svetlega in hladnega prostora, lahko rastlino prezimimo tudi v temnejšem prostoru. V tem primeru jeseni, po prvi slani, odrežemo vse liste in steblo skrajšamo na približno 20-30 centimetrov. Lonec nato postavimo v hladno klet ali garažo. V temi rastlina ne bo rasla in ne bo potrebovala svetlobe. Zalivanje v tem primeru skoraj popolnoma opustimo, saj bi prevelika vlaga v kombinaciji s temo in hladom zagotovo povzročila gnitje. Spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, lonec prestavimo na prosto in začnemo z zmernim zalivanjem.
Večje posode, ki jih je težko premikati, lahko prezimimo na prostem na zaščiteni legi, na primer ob steni hiše. Lonec je treba zaščititi pred zmrzaljo, saj so korenine v loncu bolj izpostavljene mrazu kot v tleh. Celoten lonec ovijemo z več plastmi mehurčaste folije, jute ali starih odej. Postavimo ga na podstavek iz stiropora ali lesa, da ga izoliramo od mrzlih tal. Nadzemni del rastline zaščitimo na enak način kot rastline, posajene na vrtu, tako da steblo odrežemo in ga obdamo z debelo plastjo izolacijskega materiala.
Pomembno je vedeti, da je prezimovanje v notranjih prostorih lahko stresno za rastlino. Pogosto se zgodi, da rastlina med prezimovanjem odvrže večino listov. To je normalen pojav in ni razlog za skrb. Spomladi, ko jo ponovno postavimo na prosto in začnemo z redno nego, bo hitro odgnala nove liste. Pri prehodu na zunanje pogoje je pomembno postopno privajanje na močnejšo sončno svetlobo, da preprečimo opekline na listih.
Odstranjevanje zimske zaščite
Pravi čas za odstranjevanje zimske zaščite je spomladi, ko mine nevarnost močnejših in dolgotrajnejših zmrzali. To je običajno konec marca ali v aprilu, odvisno od lokalnih podnebnih razmer. S prezgodnjim odstranjevanjem zaščite tvegamo, da bodo pozne spomladanske pozebe poškodovale mlade poganjke, ki se morda že prebujajo. Po drugi strani pa s prepoznim odstranjevanjem tvegamo, da se pod zaščito zaradi višjih temperatur in vlage začnejo razvijati bolezni in gnitje.
Zaščito odstranjujemo postopoma, v več korakih. Najprej odstranimo zgornjo, nepremočljivo plast (folijo, pokrov), da omogočimo boljše zračenje. Po nekaj dneh postopoma odstranjujemo izolacijski material (listje, slamo). To omogoča, da se rastlina počasi privaja na nižje nočne temperature in spomladansko sonce. Če vremenska napoved napoveduje močnejšo ohladitev, lahko rastlino začasno ponovno pokrijemo z vrtno kopreno.
Ko popolnoma odstranimo zaščito, bomo videli, kaj je ostalo od lanskega štora. Pogosto je zunanji del štora rjav in mehak zaradi vlage. To ni nujno slab znak. Z ostrim nožem preverimo stanje debla tako, da ga postopoma režemo od vrha navzdol po rezinah. Režemo, dokler ne pridemo do zdravega, čvrstega in svetlega tkiva. Včasih je treba odrezati večino štora, včasih pa je zdrav že tik pod vrhom. Če je celoten štor zgnit do tal, še vedno obstaja upanje, da bodo novi poganjki odgnali neposredno iz rizoma.
Po odstranitvi zaščite in morebitnem rezu štora, tla okoli rastline rahlo zrahljamo in dognojimo s plastjo komposta ali z granuliranim gnojilom. To bo rastlini dalo potrebno energijo za začetek nove rasti. Prvi znaki nove rasti se običajno pojavijo v nekaj tednih po odstranitvi zaščite, ko se tla dovolj segrejejo. Potrpežljivost je ključna, saj včasih traja vse do maja, preden se pokažejo prvi zeleni poganjki.
