Ko jesenske barve preplavijo vrt in prve slane pobelijo travnike, se za ljubitelje dalij začne pomembno obdobje priprave na zimo. Ker dalije izvirajo iz toplejših krajev Mehike in Srednje Amerike, njihovi podzemni gomolji niso prilagojeni na zmrzovanje in v našem podnebju ne morejo preživeti zime na prostem v tleh. Pravilno prezimovanje je zato ključnega pomena za ohranitev dragocenih sort in zagotovitev, da nas bodo s svojo lepoto razveseljevale tudi v prihodnjem letu. Ta proces, ki se morda zdi zapleten, je v resnici precej enostaven, a zahteva skrbnost in pozornost do podrobnosti, od pravega časa za izkop do pravilnega skladiščenja.
Celoten postopek prezimovanja je naložba v naslednjo sezono cvetenja. Zdravi in dobro ohranjeni gomolji so osnova za močne in bujno cvetoče rastline. Kljub temu, da postopek zahteva nekaj dela, je občutek, ko spomladi iz shrambe prinesemo žive in zdrave gomolje, pripravljene na novo življenje, neprecenljiv. To je tudi odlična priložnost za razmnoževanje, saj lahko pred sajenjem večje šope gomoljev razdelimo in tako povečamo število naših rastlin.
Uspeh prezimovanja je odvisen od več dejavnikov. Ključno je, da gomolje izkopljemo ob pravem času, jih pravilno pripravimo in shranimo v primernih pogojih, ki preprečujejo tako izsušitev kot gnitje. Vsak korak v tem procesu je pomempen in napake v enem koraku lahko ogrozijo uspeh celotnega podviga. Zato je vredno posvetiti čas in skrb tej jesenski vrtnarski nalogi.
Skladiščenje gomoljev zahteva temen, hladen in zmerno vlažen prostor, kjer temperatura ne pade pod ledišče. Idealni pogoji so podobni tistim v starih vinskih kleteh. Z rednim preverjanjem stanja gomoljev med zimo lahko pravočasno odkrijemo morebitne težave, kot je plesen ali izsušitev, in ustrezno ukrepamo, da rešimo večino pridelka. S pravilnim pristopom bo prezimovanje dalij postalo rutinsko in uspešno opravilo.
Pravi čas za izkop gomoljev
Določitev idealnega trenutka za izkop gomoljev dalij je ključna za njihovo uspešno prezimovanje. Splošno velja, da je treba z izkopom počakati, dokler prva močnejša jesenska zmrzal ne uniči nadzemnega dela rastline. Ko zmrzal pomori liste in stebla, ti porjavijo in počrnijo. To je naravni signal za rastlino, da dokončno preusmeri vso preostalo energijo iz listja v podzemne gomolje, kar jih okrepi in pripravi na obdobje mirovanja. Prezgodnji izkop, ko je listje še zeleno in aktivno, lahko povzroči, da gomolji ne bodo dovolj zreli in polni hranil, kar zmanjša njihove možnosti za preživetje zime.
Več člankov na to temo
Po prvi zmrzali je priporočljivo pustiti gomolje v tleh še približno en teden do deset dni, da se utrdijo in da se njihova kožica okrepi. Vendar pa ne smemo čakati predolgo, še posebej, če so napovedana dolgotrajna obdobja močnega deževja ali hudega mraza, ki bi lahko poškodoval gomolje v tleh. Mokra in razmočena tla povečajo tveganje za gnitje, medtem ko močna zmrzal lahko prodre globoko v zemljo in uniči gomolje. Skrbno spremljanje vremenske napovedi je zato v tem obdobju zelo pomembno.
Pred samim izkopom stebla rastline odrežemo na višino približno 10 do 15 centimetrov. Ta preostanek stebla nam služi kot priročen ročaj pri dvigovanju gomoljev iz zemlje in hkrati preprečuje, da bi se voda stekala v votlo steblo in povzročala gnitje v vratu gomolja. Označevanje sort je prav tako pomemben korak, ki ga je najbolje opraviti pred rezanjem stebel. Na preostanek stebla lahko privežemo etiketo z imenom sorte, kar nam bo spomladi močno olajšalo delo pri načrtovanju sajenja.
Izkopavanje je treba opraviti previdno, da ne poškodujemo krhkih gomoljev. Najbolje je uporabiti vrtne vile ali prekopno lopato in začeti kopati v dovolj velikem krogu okoli rastline, približno 30 centimetrov stran od stebla. Z orodjem nežno privzdigujemo zemljo okoli in pod gomolji, dokler ne moremo celotnega šopa varno dvigniti iz tal. Vsaka poškodba ali rez na gomolju predstavlja potencialno vstopno mesto za bolezni med skladiščenjem, zato je skrbnost pri tem opravilu ključnega pomena.
Priprava gomoljev na skladiščenje
Ko so gomolji varno izkopani iz zemlje, sledi faza priprave na skladiščenje, ki je enako pomembna kot sam izkop. Prvi korak je čiščenje gomoljev. Z rokami ali mehko krtačo nežno odstranimo večino odvečne zemlje. Pomembno je, da gomoljev ne peremo z vodo, saj bi s tem vnesli preveč vlage, kar bi lahko spodbudilo gnitje med skladiščenjem. Če so gomolji zelo blatni, jih lahko pustimo, da se nekoliko osušijo, nato pa bo zemlja lažje odpadla.
Več člankov na to temo
Po čiščenju sledi pregled gomoljev. Z ostrim nožem odrežemo vse tanke, lasaste koreninice in morebitne poškodovane ali nagnite dele. Vsak sumljiv del je treba odstraniti, da preprečimo širjenje bolezni na zdrave dele gomolja ali na sosednje gomolje med skladiščenjem. Če se odločimo za delitev gomoljev, to večina strokovnjakov priporoča spomladi, saj so takrat rastni brsti lažje vidni, rezi pa se hitreje zacelijo. Jesenska delitev poveča tveganje za izsušitev in okužbe.
Naslednji ključni korak je sušenje oziroma utrjevanje gomoljev. Očiščene gomolje za nekaj dni do enega tedna postavimo v prostor, ki je zaščiten pred dežjem in zmrzaljo, a je hkrati zračen. Idealno je, da jih postavimo na mrežasto podlago, da zrak kroži z vseh strani, in jih obrnemo navzdol, da odvečna voda izteče iz ostankov votlih stebel. Ta proces omogoča, da se površina gomoljev in morebitne manjše poškodbe zasušijo in zacelijo, kar ustvari zaščitno plast pred izgubo vlage in vdorom bolezni.
Preden gomolje dokončno shranimo, je priporočljivo rezne ploskve in celoten gomolj rahlo poprašiti z fungicidnim praškom, na primer na osnovi žvepla. To nudi dodatno zaščito pred glivičnimi okužbami in plesnijo med dolgimi meseci zimskega mirovanja. Pravilno pripravljeni gomolji so čvrsti, suhi na otip in brez vidnih znakov bolezni ali poškodb, kar jim daje najboljše možnosti za uspešno prezimovanje.
Izbira primernega prostora in materiala za shranjevanje
Izbira pravilnega prostora za shranjevanje je odločilna za uspeh prezimovanja dalij. Idealen prostor mora izpolnjevati štiri ključne pogoje: biti mora temen, hladen, zmerno vlažen in zaščiten pred zmrzaljo. Tema preprečuje prezgodnje odganjanje gomoljev, medtem ko nizka temperatura upočasni njihov metabolizem in preprečuje izgubo vlage. Optimalna temperatura za shranjevanje se giblje med 4 in 8 stopinjami Celzija. Temperature pod lediščem so za gomolje usodne, medtem ko previsoke temperature spodbujajo rast in povečujejo tveganje za izsušitev in gnitje.
Primerne lokacije so pogosto kleti, neogrevane garaže, lope ali drugi prostori, kjer so temperature pozimi stabilne in nizke. Pomembno je redno spremljati temperaturo v prostoru za shranjevanje, zlasti v obdobjih izjemnega mraza, da se prepričamo, da ne pade pod ničlo. Relativna zračna vlaga je prav tako pomemben dejavnik; prenizka vlaga bo povzročila izsušitev in zgubanje gomoljev, previsoka pa bo spodbujala rast plesni in gnitje.
Za samo shranjevanje gomoljev potrebujemo zaboje ali škatle, ki omogočajo kroženje zraka. Kartonske škatle, leseni zabojčki ali plastični zaboji z odprtinami so odlična izbira. Dno posode prekrijemo s plastjo materiala, ki bo pomagal uravnavati vlago. Najpogosteje se uporabljajo suha šota, vermikulit, pesek, žagovina (od neobdelanega lesa) ali celo zmečkan časopisni papir. Ti materiali pomagajo izolirati gomolje in preprečujejo, da bi se prehitro izsušili.
Gomolje zložimo v zaboj v eni plasti, tako da se med seboj ne dotikajo. Nato jih popolnoma prekrijemo z izbranim materialom za shranjevanje. Če imamo več plasti, med vsako plastjo nasujemo dovolj materiala, da preprečimo stik med gomolji. S tem zmanjšamo tveganje, da bi se morebitna gniloba razširila z enega gomolja na druge. Zaboj nato označimo z imenom sorte in ga postavimo na izbrano mesto za shranjevanje.
Redno preverjanje med zimo in priprava na pomlad
Skladiščenje gomoljev ni proces, na katerega lahko pozabimo do pomladi. Redno preverjanje stanja gomoljev je ključnega pomena za pravočasno odkrivanje in reševanje težav. Priporočljivo je, da gomolje pregledamo vsaj enkrat na mesec skozi celotno zimo. Med pregledom smo pozorni na znake plesni, gnitja ali prekomerne izsušitve. To naredimo tako, da previdno odkopljemo nekaj gomoljev in jih pregledamo z vseh strani.
Če opazimo znake plesni ali gnitja na katerem koli gomolju, ga je treba takoj odstraniti iz zaboja, da preprečimo okužbo sosednjih. Če je prizadet le majhen del gomolja, ga lahko poskusimo rešiti tako, da z ostrim nožem odrežemo okuženi del in rezno ploskev ponovno posujemo s fungicidom. Nato gomolj vrnemo v skladišče, vendar ga ločimo od ostalih in ga pogosteje preverjamo. Če so gomolji na otip mehki in vodeni, so verjetno zgnili in jih ni več mogoče rešiti.
Po drugi strani pa, če opazimo, da so gomolji nagubani in se sušijo, je to znak, da je zrak v skladišču presuh. V tem primeru lahko material za shranjevanje (npr. šoto ali pesek) narahlo popršimo z vodo, da povečamo vlažnost. Paziti moramo, da ne pretiravamo, saj preveč vlage lahko hitro povzroči gnitje. Iskanje pravega ravnovesja je ključno za ohranjanje zdravih in čvrstih gomoljev do pomladi.
Ko se pomlad približuje, približno štiri do šest tednov pred predvidenim časom sajenja, lahko gomolje postopoma začnemo pripravljati na novo rastno sezono. Zabojčke prenesemo v nekoliko toplejši in svetlejši prostor. To bo spodbudilo nastanek rastnih brstov, kar nam bo kasneje olajšalo delitev gomoljev in zagotovilo hitrejši začetek rasti po sajenju. Ta zgodnji start lahko pripomore k zgodnejšemu cvetenju naših dalij v poletju.
