Črni bor je kot avtohtona vrsta v mnogih delih Evrope, vključno z območji z ostrimi zimami, izjemno dobro prilagojen na nizke temperature in snežne razmere. Njegova genetska zasnova mu omogoča, da brez večjih težav prenese temperature globoko pod lediščem. Odrasla, zdrava in dobro ukoreninjena drevesa v vrtu zato običajno ne potrebujejo nobene posebne priprave ali zaščite za uspešno prezimovanje. Kljub tej izjemni odpornosti pa obstajajo določene situacije, predvsem pri mladih, sveže posajenih drevesih ali rastlinah v posodah, kjer je nekaj dodatne skrbi in pozornosti lahko ključnega pomena za preprečevanje poškodb in zagotavljanje dobre spomladanske rasti.
Jesenska priprava je temelj za uspešno prezimovanje. Eden najpomembnejših ukrepov je zagotoviti, da gre drevo v zimo dobro hidrirano. Preden tla zamrznejo, je priporočljivo temeljito zaliti območje okoli korenin, še posebej, če je bila jesen suha. To je ključno za preprečevanje tako imenovane fiziološke suše pozimi. Ko so tla zamrznjena, korenine ne morejo črpati vode, medtem ko zimzelene iglice v sončnih in vetrovnih dneh še vedno oddajajo vlago. Ustrezna jesenska hidracija zagotovi zadostno zalogo vode v tleh in v samem drevesu, kar mu pomaga prebroditi obdobja, ko voda ni dostopna.
V jeseni prenehaj z gnojenjem, še posebej z gnojili, ki vsebujejo dušik. Gnojenje pozno v rastni sezoni lahko spodbudi odganjanje novih poganjkov, ki pred zimo ne bi imeli dovolj časa, da bi oleseneli in se pripravili na mraz. Takšni mehki in sočni poganjki so izjemno občutljivi na poškodbe zaradi zmrzali, kar lahko oslabi celotno drevo in ustvari vstopna mesta za bolezni. Zadnje gnojenje opravi najkasneje sredi poletja, da drevesu omogočiš, da se postopoma pripravi na obdobje mirovanja.
Pred zimo je smiselno opraviti tudi pregled drevesa in odstraniti vse suhe, poškodovane ali bolne veje. S tem ne le izboljšaš videz drevesa, ampak tudi zmanjšaš tveganje, da bi se te veje pod težo snega zlomile in povzročile večje rane na deblu ali zdravih vejah. Prav tako je priporočljivo pospraviti odpadle iglice in storže izpod drevesa. V tej organski odeji se lahko čez zimo skrivajo spore bolezni in prezimujejo škodljivci, ki bi spomladi lahko povzročili nove težave.
Zaščita mladih dreves
Mlada drevesa, ki so v tleh manj kot dve ali tri leta, so bolj občutljiva na zimske razmere kot starejši, dobro uveljavljeni primerki. Njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit in globok, da bi bil popolnoma zaščiten pred močnejšo zmrzaljo. Zato je priporočljivo koreninsko območje mladih borovcev zaščititi z debelo plastjo zastirke. Uporabiš lahko različne organske materiale, kot so slama, suho listje, smrekove veje ali lubje. Zastirko nanesi v debelini 10 do 15 centimetrov po tleh pod celotno krošnjo, vendar pazi, da se ne dotika debla.
Več člankov na to temo
Zastirka deluje kot izolator, ki upočasni zmrzovanje tal in ščiti korenine pred ekstremnimi temperaturnimi nihanji. To je še posebej pomembno v zimah z malo snega, saj snežna odeja deluje kot naravni izolator. Zastirka pomaga ohranjati bolj stabilno temperaturo tal, kar zmanjšuje stres za koreninski sistem. Spomladi, ko nevarnost močne zmrzali mine, je priporočljivo del zastirke odgrniti, da se tla hitreje ogrejejo in spodbudi nova rast.
Deblo mladih dreves je lahko občutljivo na zimsko sonce. V sončnih zimskih dneh se lahko temno deblo močno segreje, ponoči pa se hitro ohladi. Ta velika temperaturna nihanja lahko povzročijo pokanje lubja, kar ustvari rane, skozi katere lahko vstopijo bolezni. To težavo lahko preprečiš tako, da deblo oviješ z juto, belo tkanino ali posebnimi zaščitnimi trakovi za drevesa. Ovijanje ščiti deblo pred neposrednim soncem in blaži temperaturne ekstreme. Spomladi, ko se drevo prebudi, zaščito odstrani.
Mlade bore lahko ogrožajo tudi živali, kot so zajci in srne, ki se pozimi, ko je hrane malo, hranijo z lubjem in mladimi poganjki. Grizenje lubja okoli debla je lahko za mlado drevo usodno. Za zaščito pred živalmi lahko okoli debla namestiš plastične ali mrežaste ščitnike, ki preprečujejo dostop do lubja. Poskrbi, da je ščitnik dovolj visok, da ga živali ne morejo preskočiti ali doseči preko njega, tudi če zapade sneg.
Prezimovanje bora v posodah
Črni bori, gojeni v posodah, so pozimi veliko bolj izpostavljeni kot tisti, posajeni v zemljo. Koreninski sistem v posodi ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato je izpostavljen nizkim temperaturam z vseh strani. Korenine so veliko bolj občutljive na mraz kot nadzemni deli drevesa in lahko zmrznejo že pri temperaturah, ki jih iglice in veje brez težav prenesejo. Zmrzovanje in odtajanje koreninske grude lahko povzroči resne poškodbe in propad rastline.
Več člankov na to temo
Zato je nujno, da posode z bori ustrezno zaščitiš. Manjše posode lahko prestaviš v negret prostor, kot je garaža, klet ali lopa, kjer bodo temperature ostale nad lediščem, vendar bo rastlina še vedno v fazi mirovanja. Prostor naj bo svetel, če je le mogoče. Večjih posod, ki jih je težko premikati, ne moreš prestaviti. V tem primeru lahko posodo obdaš z izolacijskim materialom, kot so stiropor, mehurčkasta folija ali stare odeje. Posodo lahko tudi postaviš v večjo škatlo in prostor med stenama napolniš s slamo, listjem ali drugim izolacijskim materialom.
Druga možnost je, da posodo zakoplješ v zemljo na vrtu. Zemlja bo delovala kot naravni izolator in zaščitila korenine pred najhujšim mrazom. Izkoplji jamo, ki je dovolj velika, da vanjo postaviš celotno posodo, tako da je zgornji rob posode poravnan z zemljo. Prazen prostor okoli posode napolni z zemljo. Spomladi posodo preprosto izkoplješ. Ne glede na metodo zaščite je pomembno, da je posoda postavljena na mesto, ki je zaščiteno pred močnim zimskim vetrom, ki dodatno izsušuje rastlino.
Tudi pozimi je treba rastline v posodah občasno zaliti. Čeprav je rastlina v fazi mirovanja, še vedno potrebuje nekaj vlage. Zalivaj v obdobjih otoplitve, ko temperature zraka narastejo nad ledišče in se substrat v posodi vsaj delno odtali. Preveri vlažnost substrata in zalij le, če je suh. Zalij z manjšo količino vode, da preprečiš popolno izsušitev koreninske grude. Prekomerno zalivanje ni potrebno in je lahko celo škodljivo, če voda v posodi zmrzne.
Težave in nevarnosti pozimi
Ena največjih nevarnosti za črni bor pozimi je težak, moker sneg. Ta se nabira na vejah in jih lahko pod svojo težo močno upogne ali celo zlomi. To je še posebej problematično pri sortah z gostejšo in bolj pokončno rastjo. Po vsakem močnejšem sneženju je priporočljivo, da sneg previdno otreseš z vej. To stori z mehko metlo ali dolgo palico, s katero nežno potresavaš veje od spodaj navzgor. Nikoli ne udarjaj po vejah, saj so v mrazu bolj krhke in jih lahko poškoduješ.
Žled je še bolj nevaren od snega. Ledena obloga lahko večkratno poveča težo vej in povzroči obsežne poškodbe in lomljenje. Proti žledu žal ni učinkovitega ukrepa. Odstranjevanje ledu z vej ni priporočljivo, saj je verjetnost, da pri tem povzročiš še več škode, zelo velika. Najbolje je pustiti, da se led stopi sam. Po končanem žledolomu je treba čim prej opraviti sanitarno rez in odstraniti vse polomljene in poškodovane veje, da se drevo lažje zaceli.
Močan zimski veter lahko povzroči fizične poškodbe in prispeva k izsuševanju iglic. Mlada, še ne dobro ukoreninjena drevesa lahko veter celo nagne ali izruva. Če je drevo posajeno na zelo vetrovni legi, ga je v prvih letih smiselno pritrditi na oporni kol. Kol zabij v zemljo na strani prevladujočega vetra in drevo nanj priveži z mehko, prožno vezjo, ki ne bo poškodovala lubja. Preveri, da vez ni pretesna in omogoča deblu nekaj gibanja, kar spodbuja razvoj močnejšega debla.
Kljub vsem možnim težavam je pomembno poudariti, da je črni bor izjemno odporno drevo. V večini primerov bo zimo preživel brez kakršnekoli pomoči. Zgoraj navedeni ukrepi so namenjeni predvsem rizičnim skupinam, kot so mlada drevesa, rastline v posodah ali drevesa na posebej izpostavljenih legah. Z malo preventivne skrbi jeseni lahko svojemu boru zagotoviš varno prezimovanje in bujno rast v prihajajoči pomladi.
