Balkonsko zlato je v našem podnebju najpogosteje gojeno kot enoletnica, saj ne prenaša nizkih temperatur in zmrzali. Ob prvi jesenski slani rastlina običajno propade, zato jo večina vrtnarjev jeseni preprosto zavrže in spomladi kupi nove sadike. Vendar pa je s pravilnim pristopom mogoče to hvaležno rastlino uspešno prezimiti in ji tako podaljšati življenjsko dobo. Prezimovanje ni le ekonomičen način, da si zagotoviš rastline za naslednjo sezono, ampak je tudi izjemno zadovoljujoč proces za vsakega ljubitelja rastlin. Uspešno prezimljena rastlina bo spomladi veliko hitreje začela rasti in cveteti kot mlada, na novo kupljena sadika.
Odločitev za prezimovanje je treba sprejeti, preden rastlino poškoduje prva slana. Ključ do uspeha je zagotovitev primernih pogojev med zimskim mirovanjem, ki se bistveno razlikujejo od pogojev med poletno rastjo. Rastlina potrebuje svetel in hladen prostor, kjer bo lahko prešla v fazo mirovanja, ne da bi popolnoma prenehala z življenjskimi procesi. V tem obdobju je treba drastično zmanjšati zalivanje in popolnoma opustiti gnojenje. Največja napaka pri prezimovanju je namreč prekomerna skrb, zlasti preveč vode in toplote.
Obstajata dva glavna načina prezimovanja balkonskega zlata. Prvi je prezimovanje celotne, odrasle rastline, ki jo pred tem primerno obrežemo. Ta metoda je primerna, če imaš na voljo dovolj prostora v svetlem in hladnem zimskem vrtu, garaži ali na stopnišču. Drugi, prostor Varčnejši način, pa je prezimovanje v obliki ukoreninjenih potaknjencev. Konec poletja z matične rastline narežeš zdrave potaknjence, jih ukoreniniš in nato čez zimo gojiš kot majhne, mlade rastlinice na svetli okenski polici.
Ne glede na izbrano metodo je pomembno zavedanje, da vsi poskusi prezimovanja morda ne bodo uspešni. Nekatere rastline preprosto ne preživijo stresa prehoda v notranje prostore in spremenjenih pogojev. Vendar pa je z upoštevanjem nekaj ključnih nasvetov in z nekaj sreče mogoče doseči odličen rezultat. Spomladi boš nagrajen z močnimi rastlinami, ki bodo imele veliko prednost pred tistimi, ki jih boš kupil v vrtnariji, in bodo tvoj balkon okrasile z zlatimi cvetovi že zgodaj v sezoni.
Priprava rastline na prezimovanje
Pravi čas za pripravo je ključnega pomena. Z delom je treba začeti konec septembra ali v začetku oktobra, še preden temperature ponoči padejo blizu ledišča. Ne čakaj na prvo slano, saj lahko ta trajno poškoduje rastlino in zmanjša možnosti za uspešno prezimovanje. Približno dva tedna pred načrtovanim prenosom v notranjost prenehaj z gnojenjem. S tem boš upočasnil rast in rastlino pripravil na prihajajoče obdobje mirovanja.
Več člankov na to temo
Preden rastlino preneseš v zaprt prostor, jo je treba temeljito pregledati in očistiti. Natančno preglej liste, stebla in zemljo za morebitno prisotnost škodljivcev, kot so listne uši, bela muha ali pršice. Če odkriješ škodljivce, jih obvezno zatri z ustreznim insekticidom, preden rastlino prineseš noter. S tem boš preprečil, da bi se škodljivci v toplem notranjem okolju prekomerno namnožili in se razširili še na tvoje sobne rastline. Odstrani tudi vse suhe, porumenele ali poškodovane dele rastline.
Naslednji korak je drastično obrezovanje. Balkonsko zlato pred prezimovanjem močno obreži, tako da ostane le približno 10 do 15 centimetrov dolgih poganjkov. Morda se zdi kruto, vendar je to nujno potrebno. S tem zmanjšaš maso listov, ki bi med zimo izhlapevala vodo in po nepotrebnem črpala energijo. Poleg tega kompaktna oblika zavzame manj prostora in zmanjša tveganje za razvoj bolezni. Odrezane, zdrave poganjke lahko uporabiš za pripravo potaknjencev, če se odločiš za ta način prezimovanja.
Če je rastlina posajena v velikem in težkem koritu, jo je smiselno presaditi v manjšo, lažjo posodo, ki jo boš lažje prenašal in shranil. Previdno jo izkoplji in poskušaj ohraniti čim večji del koreninske grude. Stresi odvečno staro zemljo in jo posadi v svež, rahlo vlažen substrat. To bo tudi priložnost, da preveriš zdravje korenin in odstraniš morebitne gnile dele. Manjša posoda se bo v hladnem prostoru tudi hitreje izsušila, kar zmanjšuje nevarnost gnitja zaradi prekomerne vlage.
Idealni prostor za prezimovanje
Najpomembnejši dejavnik za uspešno prezimovanje je izbira pravega prostora. Ta mora izpolnjevati dva ključna pogoja: biti mora svetel in hladen. Idealna temperatura za prezimovanje balkonskega zlata je med 5 in 10 stopinjami Celzija. Pri teh temperaturah se življenjski procesi v rastlini upočasnijo do te mere, da preide v stanje mirovanja, vendar ne propade. Prostor mora biti tudi dovolj svetel, saj rastlina tudi med mirovanjem potrebuje nekaj svetlobe za minimalno fotosintezo.
Več člankov na to temo
Odlični prostori za prezimovanje so nezakurjeni zimski vrtovi, svetle garaže z oknom, hladna in svetla stopnišča ali zaprte, neogrevane verande. Pomembno je, da temperatura v prostoru nikoli ne pade pod ledišče. Izogibaj se toplim in temnim kletem; kombinacija toplote in pomanjkanja svetlobe bi spodbudila rast šibkih, bledih in pretegnjenih poganjkov (etiolacija), ki bi rastlino popolnoma izčrpali. Prav tako bivalni prostori z centralnim ogrevanjem niso primerni, saj so pretopli in imajo presuh zrak.
Če prezimuješ mlade rastline, vzgojene iz potaknjencev, so zahteve nekoliko drugačne. Te rastlinice potrebujejo več svetlobe in nekoliko višjo temperaturo, da lahko nadaljujejo z rastjo skozi zimo. Idealna zanje je svetla okenska polica v hladnejšem prostoru, na primer v neogrevani spalnici, kjer se temperatura giblje med 15 in 18 stopinjami Celzija. Neposredno nad radiatorjem ni primerno mesto, saj bi vroč in suh zrak škodoval mladim rastlinam.
Ne glede na izbran prostor je pomembno zagotoviti občasno zračenje, še posebej v sončnih dneh, da preprečiš pregrevanje in zastajanje zraka, kar bi lahko spodbudilo razvoj bolezni. Prostor, kjer prezimujejo rastline, naj ne bo v bližini shranjenega sadja, kot so jabolka, saj ta sproščajo etilen, plin, ki pospešuje zorenje in staranje ter lahko škoduje rastlinam v mirovanju.
Nega med zimskim mirovanjem
Nega med zimo je minimalistična in temelji na načelu “manj je več”. Najpomembnejše je pravilno zalivanje. Ker je rastlina v fazi mirovanja in ima le malo ali nič listov, so njene potrebe po vodi minimalne. Zalivaj zelo poredko, morda le enkrat na mesec ali celo manj. Cilj je ohraniti koreninsko grudo komajda vlažno, da se popolnoma ne izsuši. Pred vsakim zalivanjem obvezno preveri stanje substrata. Zalij šele, ko je zemlja suha tudi v globljih plasteh.
Pri zalivanju uporabi majhno količino vode. Dovolj je le toliko, da navlažiš zemljo, ni pa potrebno, da voda priteče skozi drenažne luknje kot pri poletnem zalivanju. Prekomerno zalivanje v hladnem prostoru je najpogostejši vzrok za propad rastlin med prezimovanjem, saj hitro vodi v gnitje korenin, od katerega si rastlina ne more opomoči. Zapomni si, da je suša v tem obdobju manj nevarna od prevelike vlage.
Gnojenje je med zimskim mirovanjem popolnoma prepovedano. Rastlina ne raste aktivno, zato ne potrebuje dodatnih hranil. Gnojenje bi porušilo njeno mirovanje in spodbudilo rast šibkih poganjkov, kar bi jo le izčrpalo. S prvim gnojenjem se začne šele spomladi, ko se rastlina prebudi in začne kazati znake nove rasti.
Občasno preglej rastline tudi med zimo. Odstrani morebitne posušene ali plesnive dele. Bodi pozoren na znake škodljivcev, ki se v notranjih prostorih lahko pojavijo tudi pozimi, čeprav je to manj verjetno v hladnem okolju. Če opaziš težave, ukrepaj takoj. Občasno prezrači prostor, da zagotoviš svež zrak in preprečiš razvoj glivičnih bolezni.
Prebujanje rastline spomladi
Ko se dnevi začnejo daljšati in postajajo toplejši, običajno konec februarja ali v marcu, je čas, da začneš rastlino postopoma prebujati iz zimskega spanca. To je ključen prehod, ki mora biti postopen, da rastlina ne doživi šoka. Za začetek lahko nekoliko povečaš pogostost zalivanja, vendar še vedno previdno. Rastlino lahko tudi prestaviš v nekoliko toplejši prostor, če je to mogoče.
Ko opaziš prve znake nove rasti – majhne zelene brstiče na olesenelih steblih – je čas za prvo spomladansko obrezovanje. Odstrani vse odmrle in suhe dele, ki so se morda pojavili čez zimo. Poganjke lahko še nekoliko skrajšaš, da spodbudiš bolj gosto in kompaktno rast. To je tudi čas, ko lahko rastlino presadiš v večjo posodo s svežim, hranljivim substratom, v katero boš dodal tudi dolgodelujoče gnojilo.
Po presajanju začni z rednejšim zalivanjem in postopoma uvajaj gnojenje. Začni z gnojilom v polovični koncentraciji in jo postopoma povečuj, ko rastlina pospeši svojo rast. V tem obdobju je ključno zagotoviti čim več svetlobe, da bodo novi poganjki močni in zdravi. Postavi jo na najsvetlejše mesto, ki ga imaš na voljo.
Preden rastlino dokončno preseliš na prosto, jo je treba ponovno utrditi, podobno kot mlade sadike. Ko mine nevarnost močne zmrzali, jo v toplejših dneh za nekaj ur postavi na prosto, na senčno in zaveterno mesto. Postopoma podaljšuj čas, ki ga preživi zunaj, in jo počasi navajaj na neposredno sončno svetlobo. Na končno mesto jo postavi šele, ko mine vsaka nevarnost pozebe, običajno sredi maja.
