Atlantska cedra, ki izvira iz toplejših, gorskih predelov Severne Afrike, je v naših krajih na splošno dobro prilagojena, vendar lahko ostre zime z nizkimi temperaturami, močnim vetrom in težkim snegom predstavljajo izziv, še posebej za mlada in na novo posajena drevesa. Pravilna priprava na zimo je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja poškodb in zagotovitev, da bo drevo spomladi zdravo in vitalno nadaljevalo svojo rast. Prezimovanje ni le pasivno čakanje na toplejše dni, ampak zahteva vrsto premišljenih ukrepov, od jesenskega zalivanja do fizične zaščite pred vremenskimi vplivi. Skrbno načrtovanje in priprava bosta drevesu pomagala uspešno prebroditi najhladnejši del leta.
Ključ do uspešnega prezimovanja se začne že z izbiro primerne sadike in lokacije. Pri nakupu je treba izbrati zdravo in močno sadiko z dobro razvitim koreninskim sistemom. Pomembno je tudi izbrati sorto, ki je prilagojena našemu podnebju; nekatere sorte so namreč bolj odporne na mraz kot druge. Modra atlantska cedra (Cedrus atlantica ‘Glauca’) na primer velja za eno bolj odpornih. Lokacija sajenja naj bo zavetna, zaščitena pred najmočnejšimi zimskimi vetrovi, ki so poleg nizkih temperatur glavni vzrok za izsuševanje in poškodbe iglic.
Jesensko zalivanje je eden najpomembnejših ukrepov pri pripravi na zimo. Iglavci, v nasprotju z listopadnimi drevesi, tudi pozimi skozi iglice oddajajo vodo s transpiracijo. Če so tla zamrznjena, korenine ne morejo črpati vode, kar vodi v stanje, imenovano zimska suša. To povzroči rjavenje in odpadanje iglic spomladi. Zato je nujno, da drevo, še posebej mlado, v zimo vstopi dobro hidrirano. Če je jesen suha, je treba drevo obilno zalivati vse do prve zmrzali, da se tla in rastlina dobro prepojita z vodo.
Ohranjanje čistoče okoli drevesa je pomembno tudi jeseni. Odstranjevanje odpadlega listja in drugih organskih ostankov izpod krošnje pomaga preprečevati razvoj bolezni in zmanjšuje skrivališča za škodljivce, ki bi lahko prezimili v bližini drevesa. Vendar pa je nanos sveže plasti zastirke okoli debla zelo priporočljiv. Zastirka deluje kot izolator, ki ščiti korenine pred prevelikimi nihanji temperature in prehitrim zamrzovanjem tal. To omogoča koreninam, da ostanejo aktivne dlje v jesen.
Prenehanje gnojenja v poznem poletju in jeseni je ključnega pomena. Gnojenje, še posebej z gnojili, bogatimi z dušikom, spodbuja rast novih poganjkov. Če se to zgodi pozno v sezoni, ti mladi poganjki nimajo dovolj časa, da bi oleseneli in se pripravili na nizke temperature. Posledično so zelo občutljivi na zmrzal in pozimi pozebejo. Zadnje gnojenje je priporočljivo opraviti najkasneje v sredini poletja.
Več člankov na to temo
Zaščita mladih dreves
Mlada drevesa so v prvih nekaj zimah po sajenju najbolj občutljiva in potrebujejo dodatno zaščito. Njihov koreninski sistem še ni dovolj globok in razvejan, da bi jim zagotavljal stabilnost in zadostno oskrbo z vodo, njihovo lubje pa je tanjše in bolj občutljivo na poškodbe. Ena glavnih nevarnosti je sončni ožig debla. Do tega pride, ko močno zimsko sonce segreje temno lubje na jugozahodni strani, ponoči pa temperature močno padejo. To povzroči pokanje lubja, kar je lahko usodno za mlado drevo.
Za preprečevanje sončnega ožiga lahko deblo mladih dreves zaščitimo z ovijanjem. Uporabimo lahko specialne bele papirnate ali jutine trakove za ovijanje dreves. Bela barva odbija sončne žarke in preprečuje pregrevanje debla. Ovijanje začnemo pri dnu debla in nadaljujemo navzgor do prvih vej. Trakove odstranimo zgodaj spomladi, ko mine nevarnost močnih temperaturnih nihanj. Ta ukrep je priporočljiv vsaj prvi dve do tri zime po sajenju.
Zaščita pred mrazom in vetrom je prav tako ključna. Celotno krošnjo mladega drevesa lahko zaščitimo tako, da okoli njega postavimo ogrodje iz treh ali štirih kolov in ga ovijemo z juto, mrežo proti zmrzali ali koruznico. Pomembno je, da se material ne dotika neposredno iglic in da na vrhu pustimo odprtino za kroženje zraka. Ta zaščita bo zmanjšala izsušujoč učinek vetra in ublažila ekstremne temperature. Zaščito namestimo po prvih močnejših zmrzalih in jo odstranimo spomladi.
Koreninski sistem mladih dreves zaščitimo z debelo plastjo zastirke. Jeseni okoli debla nanesemo 10-15 cm debelo plast lubja, sekancev, slame ali suhega listja. To bo pomagalo izolirati tla, jih obdržati dlje časa nezamrznjena in zaščititi plitve korenine pred poškodbami zaradi zmrzali. Pomembno je, da zastirke ne nasujemo tik ob deblo, saj lahko to povzroči gnitje. Pustimo nekaj centimetrov prostora, da deblo lahko diha.
Več člankov na to temo
Zaščita pred snegom in ledom
Težak, moker sneg predstavlja veliko nevarnost za veje atlantske cedre, saj jih lahko pod svojo težo upogne ali celo odlomi. Še posebej so ogrožene sorte z več vrhovi ali stebričasto rastjo, kjer se sneg zlahka nabere in razpre veje. Da bi preprečili poškodbe, je priporočljivo po močnejšem sneženju sneg previdno otresti z vej. To storimo z mehko metlo ali dolgim drogom, pri čemer veje dvigujemo od spodaj navzgor, da jih ne poškodujemo. Nikoli ne stresamo vej, saj lahko zamrznjene veje zlahka počijo.
Preventivno lahko veje pred zimo povežemo skupaj. To je še posebej priporočljivo za pokončne in stebričaste sorte. S širokim trakom ali vrvjo nežno ovijemo krošnjo od spodaj navzgor v spiralni obliki, tako da veje pritisnemo bližje k deblu. To bo preprečilo, da bi se sneg nabiral med njimi in jih razklal. Paziti moramo, da vrvi ne zategnemo premočno, da ne poškodujemo lubja. To zaščito namestimo pozno jeseni in jo odstranimo zgodaj spomladi.
Ledena obloga, ki nastane med ledenim dežjem, je še nevarnejša od snega, saj je veliko težja in se trdno oprime vej. V tem primeru je poskus odstranjevanja ledu lahko bolj škodljiv kot koristen, saj lahko zlahka polomimo krhke, zaledenele veje. Najbolje je, da pustimo, da se led stali sam. Če je drevo pod veliko obremenitvijo, lahko poskusimo podpreti najtežje veje, vendar je treba to storiti zelo previdno.
Če kljub previdnostnim ukrepom pride do zloma vej, je treba poškodovano mesto čim prej pravilno obrezati. Odlomljeno vejo odrežemo nazaj do najbližjega stranskega poganjka ali do debla. Rez mora biti gladek in čist, da se rana čim hitreje zaceli. Obrezovanje večjih poškodb je najbolje opraviti v pozni zimi ali zgodaj spomladi, ko drevo še miruje.
Prezimovanje v posodah
Atlantska cedra, gojena v posodah, je veliko bolj izpostavljena mrazu kot tista, posajena v tleh. Koreninski sistem v posodi ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato lahko temperature v posodi padejo daleč pod ledišče, kar poškoduje ali uniči korenine. Zato je zaščita korenin ključnega pomena. Najboljši način je, da posodo skupaj z rastlino zakopljemo v zemljo na vrtu na zaščitenem mestu. Zemlja bo delovala kot naravni izolator in zaščitila korenine pred zmrzaljo.
Če zakopavanje ni mogoče, moramo posodo dobro izolirati. Celotno posodo lahko ovijemo z več plastmi jute, mehurčkaste folije ali stare odeje. Pomembno je izolirati tudi dno posode, tako da jo postavimo na leseno ploščo ali stiropor, da preprečimo neposreden stik s hladnimi tlemi. Dodatna zaščita je, da večjo posodo napolnimo z izolacijskim materialom (npr. suhim listjem, slamo) in vanjo postavimo manjšo posodo z rastlino.
Zalivanje rastlin v posodah je pozimi prav tako pomembno. Čeprav so potrebe po vodi manjše, se substrat v posodi lahko izsuši, še posebej v dneh brez zmrzali, ki so sončni in vetrovni. Občasno je treba preveriti vlažnost substrata in ga po potrebi zmerno zaliti. Zalivamo le takrat, ko temperatura zraka ni pod lediščem, da preprečimo nastanek ledene grude v posodi. Uporabimo mlačno vodo.
Lokacija za prezimovanje je ključna. Posodo z rastlino prestavimo na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom. Če je mogoče, izberemo lokacijo, ki je zaščitena tudi pred močnim zimskim soncem. Idealno mesto je neogrevana garaža, klet ali vetrolov, kjer so temperature nizke, a ne padejo bistveno pod ničlo. V takem prostoru bo potreba po zalivanju minimalna.
