Arabski jasmin izvira iz tropskih in subtropskih območij, zato ni odporen proti zmrzali. V našem podnebju ga je zato treba čez zimo ustrezno zaščititi in mu zagotoviti pogoje, v katerih bo varno preživel hladno obdobje. Pravilno prezimovanje ni le ključno za preživetje rastline, temveč tudi pomembno vpliva na njeno zdravje in cvetenje v naslednji sezoni. Obdobje zimskega mirovanja omogoča rastlini, da si odpočije in nabere moči za novo rastno dobo, zato je skrbna priprava na zimo ena najpomembnejših nalog vsakega gojitelja te rastline.
Glavni cilj prezimovanja je zaščititi rastlino pred nizkimi temperaturami, ki bi lahko poškodovale njene korenine in nadzemne dele. Za rastline, ki so poletje preživele na prostem, to pomeni pravočasno selitev v notranje prostore, še preden temperature padejo pod kritično mejo. Ta prehod mora biti postopen, da se rastlina izogne šoku zaradi nenadne spremembe okolja. Ne smemo pozabiti, da so pogoji v notranjih prostorih pozimi, predvsem zaradi centralnega ogrevanja, zelo drugačni od zunanjih.
Med prezimovanjem se življenjski procesi rastline upočasnijo, zato se spremenijo tudi njene potrebe po negi. Potreba po vodi se močno zmanjša, gnojenje pa se popolnoma opusti. Zagotoviti ji moramo primeren prostor, ki bo dovolj svetel, a hkrati hladen, saj to spodbuja naravno mirovanje. Neredko se zgodi, da rastlina med prezimovanjem odvrže del listov, kar je normalen pojav in ni nujno znak za skrb, če je rastlina sicer zdrava.
Uspešno prezimovanje je naložba v prihodnost. Rastlina, ki je pravilno preživela zimo, bo spomladi hitreje in močneje odgnala, kar bo osnova za bujno rast in obilno cvetenje. Zato je pomembno, da se na prezimovanje dobro pripravimo in rastlini tudi v tem obdobju namenimo nekaj pozornosti, čeprav so zahteve po negi bistveno manjše kot v rastni sezoni.
Priprava na zimo
Priprave na prezimovanje se začnejo že v pozni jeseni, preden se temperature spustijo blizu ledišča. Ključno je, da rastlino, ki je bila čez poletje na prostem, pravočasno prestavimo v notranjost. Idealno je to storiti, ko nočne temperature redno padajo pod 10 stopinj Celzija. Čakanje na prvo slano je lahko usodno, saj lahko že kratkotrajna izpostavljenost temperaturam pod ničlo povzroči nepopravljive poškodbe na listih in steblih.
Več člankov na to temo
Preden rastlino prinesemo v notranje prostore, je nujno opraviti temeljit pregled za morebitne škodljivce. Toplo in pogosto suho okolje v stanovanjih je idealno za razvoj pršic, uši in drugih nadlog, ki smo jih morda nevede prinesli z vrta. Rastlino natančno preglejmo, po potrebi jo oprhamo z mlačnim curkom vode in preventivno poškropimo z naravnim insekticidom, kot je neemovo olje. S tem bomo preprečili, da bi se škodljivci razširili na druge sobne rastline.
V tem obdobju postopoma zmanjšujemo zalivanje in popolnoma prenehamo z gnojenjem. S tem rastlini sporočimo, da se bliža obdobje mirovanja, in jo spodbudimo, da upočasni svojo rast. Manjša količina vode in prekinitev dovajanja hranil bosta pripomogla k utrditvi tkiv, kar bo rastlino naredilo odpornejšo na stres, ki ga prinaša selitev. To je tudi pravi čas, da porežemo morebitne poškodovane, bolne ali preveč izrasle poganjke, da bo rastlina lažje obvladljiva v zaprtem prostoru.
Če je mogoče, naj bo prehod z zunanjega na notranje okolje postopen. Rastlino lahko najprej za nekaj dni postavimo v manj ogrevan prostor, kot je garaža ali veranda, preden jo prestavimo na končno zimsko lokacijo. Takšno postopno privajanje ali “utrjevanje” bo zmanjšalo šok zaradi nenadne spremembe temperature, svetlobe in vlažnosti ter povečalo možnosti za uspešno prezimovanje.
Idealni zimski pogoji v zaprtih prostorih
Izbira pravega prostora za prezimovanje je ključna za uspeh. Arabski jasmin potrebuje pozimi svetel in hladen prostor. Idealna temperatura za prezimovanje se giblje med 10 in 15 stopinjami Celzija. Takšne temperature omogočajo rastlini, da preide v fazo globokega mirovanja, kar je nujno za nabiranje energije za cvetenje v naslednji sezoni. Primerni prostori so svetle in neogrevane spalnice, stopnišča, zaprte verande ali svetle kleti.
Več člankov na to temo
Svetloba je tudi pozimi izjemno pomembna. Rastlina potrebuje čim več naravne svetlobe, zato je najboljša lokacija v bližini južnega ali zahodnega okna. Pomanjkanje svetlobe v kombinaciji s previsoko temperaturo je najslabša možna kombinacija, saj bo spodbudila šibko, etiolirano rast (dolgi, bledi in krhki poganjki), ki rastlino izčrpava in jo naredi dovzetno za bolezni. Če nimamo dovolj svetlega prostora, si lahko pomagamo z rastnimi lučmi.
Izogibati se moramo postavljanju rastline v bližino virov toplote, kot so radiatorji, peči ali grelniki. Suh in vroč zrak, ki veje iz njih, izsušuje liste in ustvarja idealne pogoje za razvoj pršic. Prav tako pazimo, da rastlina ni izpostavljena hladnemu prepihu, ki nastane ob odpiranju oken ali vrat. Listi se ne smejo dotikati hladnega okenskega stekla, saj lahko to povzroči lokalne poškodbe zaradi mraza.
Če nimamo na voljo hladnega prostora in moramo rastlino prezimiti v toplem stanovanju, moramo temu prilagoditi nego. V toplejšem okolju rastlina ne bo popolnoma mirovala, zato bo potrebovala nekoliko več vode in veliko več svetlobe. V tem primeru je skoraj nujna uporaba dodatne osvetlitve. Prav tako moramo poskrbeti za zadostno zračno vlažnost, na primer z rednim pršenjem ali uporabo vlažilca zraka.
Nega med prezimovanjem
Nega arabskega jasmina med zimskim mirovanjem je minimalna, a vseeno zahteva nekaj pozornosti. Najpomembnejša sprememba je drastično zmanjšanje zalivanja. Ker rastlina miruje in je presnova upočasnjena, porabi zelo malo vode. Zalivamo le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši popolnoma. Pred vsakim zalivanjem preverimo zemljo; zalijemo šele, ko je zgornjih 5-7 centimetrov zemlje popolnoma suhih. Odvisno od temperature v prostoru je to lahko le enkrat na dva do štiri tedne.
Gnojenje med prezimovanjem popolnoma opustimo. Rastlina v fazi mirovanja ne potrebuje dodatnih hranil, saj ne raste aktivno. Gnojenje v tem času bi bilo ne le nepotrebno, ampak škodljivo, saj bi povzročilo kopičenje soli v substratu in lahko poškodovalo korenine. S prvim gnojenjem pričnemo šele spomladi, ko se rastlina prebudi in začne kazati znake nove rasti.
Zračna vlažnost je pozimi pogosto problematična, saj centralno ogrevanje močno izsuši zrak. To je še posebej kritično, če rastlino prezimljamo v toplejšem prostoru. Suhi zrak lahko povzroči sušenje in odpadanje listov ter poveča tveganje za napad pršic. Vlažnost lahko povečamo z rednim pršenjem listov z mlačno vodo, postavitvijo posod z vodo v bližino rastline ali z uporabo električnega vlažilca zraka.
Med prezimovanjem je normalen pojav, da rastlina odvrže del listov. To je njen naravni odziv na krajše dni in spremenjene pogoje. Dokler stebla ostajajo zdrava in zelena, ni razloga za skrb. Redno pregledujemo rastlino za morebitne znake škodljivcev, ki bi se lahko v notranjih pogojih hitro razmnožili. Pravočasno ukrepanje je ključno za ohranitev zdravja rastline do pomladi.
Prebujanje spomladi
Ko se dnevi začnejo daljšati in sonce postane močnejše, običajno konec februarja ali v marcu, se bo arabski jasmin počasi začel prebujati iz zimskega mirovanja. To bomo opazili po pojavu novih, majhnih listkov in poganjkov. To je znak, da je čas, da postopoma prilagodimo nego in rastlino pripravimo na novo rastno sezono. Spremembe morajo biti postopne, da se izognemo stresu.
Najprej začnemo postopoma povečevati količino vode. Še vedno pustimo, da se zgornja plast zemlje med zalivanji osuši, vendar zalivamo pogosteje kot pozimi. Ko se rast vidno pospeši, lahko pričnemo tudi z gnojenjem. Prvo gnojenje naj bo z raztopino, ki je razredčena na polovico priporočene moči, da ne šokiramo koreninskega sistema. Nato postopoma preidemo na običajen ritem gnojenja, kot velja za rastno sezono.
Zgodnja pomlad je idealen čas za presajanje in obrezovanje. Če je rastlina prerasla lonec, jo presadimo v nekoliko večjo posodo s svežo, hranljivo zemljo. To je tudi priložnost za obrezovanje. Odstranimo vse suhe, poškodovane ali šibke poganjke, ki so nastali med zimo. Rastlino lahko tudi močneje obrežemo, da spodbudimo gostejšo rast in jo oblikujemo po želji. Obrezovanje bo spodbudilo rast novih poganjkov, na katerih se bodo razvili cvetovi.
Rastline ne smemo prezgodaj prestaviti nazaj na prosto. Počakamo, da mine nevarnost zadnje spomladanske pozebe, kar je običajno sredi maja. Tudi selitev na prosto mora biti postopna. Rastlino najprej za nekaj ur na dan postavimo v senco, nato postopoma podaljšujemo čas bivanja zunaj in izpostavljenost soncu. Ta postopek utrjevanja, ki naj traja vsaj en teden, bo preprečil sončne opekline na listih in omogočil rastlini, da se brez šoka prilagodi na zunanje pogoje.
