Angleške pelargonije, s svojimi bogatimi in žametnimi cvetovi, so občutljive lepotice, ki ne prenesejo nizkih temperatur in zmrzali. Za razliko od nekaterih drugih rastlin, ki jih lahko pustimo zunaj, je za te pelargonije nujno, da jim zagotovimo varno zatočišče čez zimo. Uspešno prezimovanje ne pomeni le ohranitve rastline pri življenju, temveč ji omogoči prepotreben počitek, po katerem bo spomladi ponovno zbrala moč za bujno rast in obilno cvetenje. Mnogi se prezimovanja bojijo, a s pravilnim pristopom in pripravo je postopek presenetljivo enostaven. Pravilno prezimljena rastlina bo v naslednji sezoni močnejša, bolj razvejana in bo pogosto cvetela še lepše kot prejšnje leto.
Priprava na prezimovanje se ne začne s prvo slano, ampak že konec poletja. Ključno je, da rastlini omogočiš, da se postopoma umiri in pripravi na obdobje mirovanja. Proti koncu avgusta in v začetku septembra postopoma zmanjšaj pogostost gnojenja. S tem ustaviš spodbujanje nove rasti, ki bi bila pred zimo preveč nežna in občutljiva. Zadnje gnojenje opravi najkasneje sredi septembra. Prav tako postopoma zmanjšaj intenzivnost zalivanja, a pazi, da se rastlina ne izsuši popolnoma.
Preden rastlino preneseš v notranje prostore, je nujen temeljit pregled in čiščenje. Natančno preglej obe strani listov, stebla in površino substrata za morebitne škodljivce, kot so listne uši, bela muha ali pršice. Notranji prostori s suhim zrakom so idealni za njihovo razmnoževanje, zato je ključno, da v zimski prostor prineseš popolnoma zdravo rastlino. Če odkriješ škodljivce, jih odstrani z ustreznim insekticidom ali naravnim pripravkom, preden rastlino prestaviš. To je veliko lažje storiti zunaj kot kasneje v zaprtem prostoru.
Poleg pregleda je priporočljivo rastlino tudi obrezati. Odstrani vse odcvetele cvetove, suhe, rumene ali poškodovane liste. Poganjke lahko skrajšaš za približno tretjino ali polovico, kar zmanjša velikost rastline in olajša njeno namestitev v omejen prostor. Obrezovanje zmanjša tudi izhlapevanje vode skozi liste in zmanjša tveganje za razvoj bolezni. Močnejše, oblikovalno obrezovanje pa boš opravil spomladi, pred začetkom nove rasti.
Čas za selitev v notranjost nastopi, ko se nočne temperature začnejo redno spuščati pod 10 stopinj Celzija, vsekakor pa pred napovedjo prve slane. Slana je za angleške pelargonije usodna, zato je pravočasno ukrepanje bistvenega pomena. Ne čakaj na zadnji trenutek. Spremljaj vremensko napoved in načrtuj selitev vnaprej, da rastlini prihraniš nepotreben stres zaradi nenadnega mraza.
Izbira idealnega prostora za prezimovanje
Uspeh prezimovanja je v največji meri odvisen od izbire pravega prostora. Idealni prostor za prezimovanje angleških pelargonij je svetel in hladen. Optimalna temperatura se giblje med 5 in 10 stopinjami Celzija. Takšni pogoji rastlini omogočajo, da preide v stanje mirovanja (dormanco), ne da bi popolnoma prenehala s fotosintezo. V mirovanju rastlina porabi minimalno energije in si nabere moči za naslednjo sezono.
Primerni prostori so lahko svetle, neogrevane kleti z oknom, hladne veže, zaprte verande, svetla garažna okna ali neogrevane spalnice. Manj primerni so topli bivalni prostori, kot so dnevne sobe. Visoke temperature v kombinaciji s pomanjkanjem svetlobe v zimskih mesecih povzročijo, da rastlina začne odganjati šibke, tanke, blede in izdolžene poganjke (etiolacija). Takšna rast je za rastlino zelo izčrpavajoča in jo oslabi, poleg tega pa so takšni poganjki zelo dovzetni za bolezni in škodljivce.
Če nimaš na voljo idealno hladnega in svetlega prostora, je bolje izbrati hladnejši in temnejši prostor kot pa toplega in temnega. V zelo temnem prostoru bo rastlina odvrgla večino listov, kar je normalno. V tem primeru mora biti temperatura res nizka (okoli 5 °C), zalivanje pa absolutno minimalno. Ključno je, da rastlina ne zmrzne in da korenine ne zgnijejo.
Preden rastline postaviš v izbrani prostor, ga dobro očisti in prezrači. Poskrbi, da bodo rastline imele dovolj prostora in da se ne bodo preveč dotikale med seboj. To zagotavlja kroženje zraka in zmanjšuje tveganje za širjenje morebitnih bolezni. Redno zračenje prostora med zimo je prav tako koristno, vendar pazi, da rastline niso izpostavljene neposrednemu mrzlemu prepihu.
Nega med zimskim mirovanjem
Ko so rastline na svojem zimskem mestu, je nega zelo preprosta in zahteva minimalno truda. Najpomembnejše je, da drastično omejiš zalivanje. V hladnem prostoru rastlina porabi zelo malo vode. Preden ponovno zaliješ, se mora substrat skoraj popolnoma izsušiti. To lahko preveriš tako, da potisneš prst globoko v zemljo ali pa oceniš težo lonca. V praksi to pomeni, da boš zalival morda le enkrat na mesec ali celo redkeje, odvisno od velikosti lonca in temperature v prostoru.
Pri zalivanju uporabi majhno količino vode, le toliko, da navlažiš koreninsko grudo in preprečiš njeno popolno izsušitev. Prekomerno zalivanje v hladnem okolju je največja nevarnost med prezimovanjem in skoraj zagotovo vodi v gnitje korenin in propad rastline. Vedno se drži pravila: manj je več. Rastlina veliko lažje preživi manjšo sušo kot pa mokra “stopala” v hladnem obdobju.
Gnojenje med zimskim mirovanjem je popolnoma odveč in celo škodljivo. Rastlina v tem času ne raste aktivno in ne potrebuje dodatnih hranil. Gnojenje bi jo le zmedlo in jo poskušalo spodbuditi k rasti, za katero nima pogojev, kar bi jo po nepotrebnem izčrpalo. Z gnojenjem boš ponovno začel šele spomladi, ko se bo rastlina prebudila.
Kljub temu da rastlina miruje, jo je treba občasno pregledati. Preveri, ali so se pojavili kakšni škodljivci, ki si jih morda spregledal jeseni. Suh zrak v notranjih prostorih je idealen za pršice, medtem ko se listne uši lahko pojavijo na morebitnih novih, šibkih poganjkih. Prav tako redno odstranjuj vse odpadle ali porumenele liste, da preprečiš razvoj plesni in ohranjaš čistočo.
Prebujanje in priprava na novo sezono
Proti koncu zime, običajno konec februarja ali v začetku marca, ko se dnevi opazno podaljšajo in postanejo svetlejši, je čas, da začneš rastlino postopoma prebujati iz zimskega spanca. To je ključen korak, ki bo določil, kako uspešno bo rastlina vstopila v novo rastno sezono. Postopoma povečaj pogostost zalivanja, vendar še vedno pazi, da substrat ni nenehno moker. Pusti, da se zgornja plast med zalivanji presuši.
To je tudi idealen čas za spomladansko obrezovanje. Z ostrimi in čistimi škarjami odstrani vse šibke, suhe ali izdolžene poganjke, ki so morda zrasli čez zimo. Rastlino lahko obrežeš močneje, da spodbudiš gostejšo in bolj kompaktno rast. Skrajšaj poganjke na približno 10-15 cm, pri čemer pazi, da na vsakem poganjku ostane vsaj nekaj zdravih brstov. To obrezovanje bo rastlino spodbudilo k odganjanju novih, močnih poganjkov iz osnove.
Po obrezovanju je pravi čas tudi za presajanje, če je to potrebno. Če je rastlina že več let v istem loncu ali če so korenine prerasle celoten volumen, jo presadi v nekoliko večji lonec s svežim, kakovostnim in zračnim substratom. Sveža zemlja ji bo zagotovila potrebna hranila za začetek rasti. Če presajanje ni potrebno, lahko le odstraniš zgornjo plast stare zemlje in jo nadomestiš s svežo.
Ko rastlina po obrezovanju in presajanju začne kazati znake nove rasti – pojavijo se novi listki – jo lahko začneš postopoma gnojiti. Začni z zelo razredčeno raztopino gnojila za cvetoče rastline (približno četrtina priporočenega odmerka) in postopoma povečuj koncentracijo, ko rastlina raste. Rastlino prestavi na čim bolj svetlo mesto v notranjosti, da bodo novi poganjki močni in zdravi. Ko mine nevarnost zadnje slane (običajno sredi maja), jo začni postopoma privajati na zunanje pogoje, preden jo dokončno postaviš na njeno poletno mesto.
