Pravilna priprava na zimo je ključnega pomena za uspešno prezimovanje angleške bradovce, še posebej v celinskem podnebju z ostrimi zimami. Čeprav je rastlina relativno odporna na mraz, lahko neustrezna zaščita ali njena odsotnost povzroči poškodbe ali celo propad grma. Razumevanje, kako se rastlina odziva na nizke temperature in kateri ukrepi so potrebni za njeno zaščito, bo zagotovilo, da bo vsako pomlad znova bujno odgnala in vas razveseljevala s svojim cvetenjem. Prezimovanje ni zapleten postopek, zahteva pa nekaj pravočasnih in premišljenih korakov jeseni.
Odpornost angleške bradovce na mraz je odvisna od sorte in splošne kondicije rastline, vendar večina sort dobro prenaša temperature do približno -15°C ali -20°C. V hladnejših podnebjih se pogosto zgodi, da nadzemni deli rastline pozimi pomrznejo do tal, podobno kot pri trajnicah. To ni nujno znak za skrb, saj je koreninski sistem veliko bolj odporen in bo, če je pravilno zaščiten, spomladi pognal nove poganjke iz osnove. Pravzaprav je ta lastnost razlog, da jo vsako pomlad močno obrežemo.
Glavni cilj prezimovanja je zaščititi koreninski sistem in osnovo rastline, iz katere bo spomladi zrasel nov grm. Nadzemni deli so manj pomembni, saj jih bomo spomladi tako ali tako odrezali. Najpomembnejši ukrep za zaščito korenin je nanos debele plasti organske zastirke okoli osnove grma. Ta zastirka deluje kot izolator, ki ščiti tla pred prehitrim in preglobokim zmrzovanjem ter blaži temperaturna nihanja. S tem ustvarimo stabilnejše okolje za korenine in preprečimo poškodbe zaradi mraza.
Priprava na zimo se začne že pozno poleti. Pomembno je, da prenehamo z gnojenjem najkasneje do konca julija. Gnojenje v poznem poletju ali jeseni lahko spodbudi novo, mehko rast, ki ne bo imela dovolj časa, da bi olesenela in dozorela pred prihodom prvega mraza. Takšni poganjki so izjemno občutljivi na pozebe in lahko po nepotrebnem izčrpajo rastlino. Pustimo, da se rastlina naravno pripravi na zimsko mirovanje in utrdi svoja tkiva.
Priprava grma na zimo
Priprava angleške bradovce na zimo je postopen proces, ki se začne že v pozni jeseni. Ko se dnevi krajšajo in temperature padajo, rastlina naravno upočasni svojo rast in se pripravlja na obdobje mirovanja. Eden prvih korakov je postopno zmanjševanje zalivanja. Ko se vreme ohladi in je padavin več, rastlina potrebuje manj vode. Prekomerna vlaga v tleh jeseni in pozimi lahko poveča tveganje za gnitje korenin, še posebej v kombinaciji z mrazom. Pustimo, da se tla pred prihodom zime nekoliko osušijo.
Jeseni se izogibaj kakršnemukoli obrezovanju. Čeprav se morda zdi smiselno odstraniti odcvetele dele, je bolje, da grm pustimo nedotaknjen čez zimo. Olesenela stebla, tudi če so suha, nudijo nekaj dodatne zaščite koreninski kroni pred mrazom in vetrom. Poleg tega lahko rezanje jeseni spodbudi rastlino k odganjanju novih brstov, ki jih bo zima zagotovo uničila, kar rastlino po nepotrebnem izčrpa. Vsa obrezovanja in čiščenja opravimo izključno zgodaj spomladi.
Pomemben del priprave je čiščenje okolice grma. Odstrani ves plevel, ki bi lahko čez zimo nudil zavetje škodljivcem ali tekmoval za vire spomladi. Odstrani tudi odpadlo listje drugih dreves in grmovnic, ki je morda okuženo z boleznimi. S tem ustvariš čisto okolje okoli rastline in zmanjšaš tveganje za prenos bolezni v prihodnji sezoni. Svoje lastno odpadlo listje (od bradovce) lahko pustiš, saj bo delovalo kot naravna zastirka.
Zadnji korak priprave je opazovanje rastline. Prepričaj se, da je rastlina zdrava in v dobri kondiciji pred zimo. Zdrava in močna rastlina bo veliko lažje prenesla zimske obremenitve kot oslabljena. Če si poleti opazil kakšne težave, kot so škodljivci ali znaki bolezni, jih poskusi odpraviti pred prihodom zime. Močna rastlina je najboljše zagotovilo za uspešno prezimovanje.
Pomembnost zastirke in zaščite korenin
Uporaba zimske zastirke je najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za zaščito angleške bradovce pred zimskim mrazom. Glavna naloga zastirke ni, da greje tla, ampak da deluje kot izolator, ki upočasni ohlajanje tal jeseni in preprečuje prehitro segrevanje spomladi. S tem ščiti korenine pred poškodbami, ki jih povzročajo nenadna in močna temperaturna nihanja, ter pred cikli zmrzovanja in tajanja tal, ki lahko dvigujejo rastline iz zemlje in trgajo korenine.
Najboljši čas za nanos zimske zastirke je pozno jeseni, po prvih močnejših slanah, ko so tla že nekoliko ohlajena, a še niso zamrznila. Če zastirko nanesemo prezgodaj, ko so tla še topla, lahko to ustvari idealno zatočišče za glodavce, ki si bodo pod njo uredili zimsko bivališče in se morda hranili s koreninami ali lubjem rastline. Poleg tega lahko prezgodnje zastiranje upočasni prehod rastline v fazo mirovanja.
Kot zastirko lahko uporabimo različne organske materiale. Suho odpadlo listje je odlična in brezplačna izbira. Uporabimo lahko tudi slamo, smrekove veje, borove iglice ali komercialno dostopno lubje. Pomembno je, da je material zračen in ne tvori neprepustne skorje, ki bi dušila tla. Zastirko nanesemo v debeli plasti, visoki od 10 do 15 centimetrov, okoli osnove grma in jo razporedimo v krogu, ki je nekoliko širši od premera koreninskega sistema.
Pri nanosu zastirke pazi, da materiala ne kopičiš neposredno ob stebla rastline. Pusti nekaj centimetrov prostora okoli debla, da preprečiš zastajanje vlage in morebitno gnitje. Zastirka naj tvori nekakšen “krof” okoli rastline, ne pa vulkana. Ta preprosta, a učinkovita metoda bo bistveno povečala možnosti, da bo koreninski sistem tvoje angleške bradovce varno preživel tudi najhujšo zimo.
Ravnanje v območjih z ostrejšimi zimami
V podnebnih območjih, kjer temperature redno padejo pod -20°C, bo angleška bradovica skoraj zagotovo pomrznila do tal, ne glede na zaščitne ukrepe. V takšnih razmerah je ključno, da se osredotočimo izključno na preživetje koreninskega sistema, saj je to edini del rastline, ki ima realne možnosti za preživetje. Sprejeti moramo dejstvo, da grm deluje bolj kot zelnata trajnica in temu prilagoditi svoja pričakovanja in ukrepe.
V ekstremno mrzlih conah je zimska zastirka še toliko bolj pomembna. Plast zastirke naj bo še debelejša, tudi do 20-25 centimetrov. Poleg organske zastirke lahko uporabimo tudi sneg kot dodaten izolator. Ko zapade sneg, ga nakopičimo na zastirko nad rastlino. Snežna odeja je eden najboljših naravnih izolatorjev, ki ščiti tla in korenine pred ekstremnim mrazom in ledenimi vetrovi. Zato snega nikoli ne odstranjuj z gredic, kjer prezimujejo občutljivejše rastline.
Za dodatno zaščito lahko uporabimo tudi različne prekrivke. Ko tla zamrznejo, lahko čez zastirko položimo smrekove veje, ki bodo dodatno zadržale sneg in preprečile, da bi ga veter odpihnil. Nekateri vrtnarji uporabljajo tudi agrokopreno ali stare odeje, vendar je pri tem potrebna previdnost. Neprepustni materiali lahko povzročijo kondenzacijo in gnitje pod njimi, še posebej med zimskimi otoplitvami. Zato so bolj zračni materiali, kot so smrekove veje, boljša izbira.
Kljub vsem ukrepom se lahko zgodi, da rastlina v izjemno hudi zimi ne preživi. Zato je v takšnih podnebjih pametno poleti narediti nekaj potaknjencev in jih prezimiti v lončkih v zaščitenem prostoru, kot je hladna garaža ali klet. Tako si zagotoviš rezervne rastline, če bi zunanja propadla. To je preprost način za zavarovanje svoje naložbe v to čudovito rastlino.
Spomladanska oskrba po prezimovanju
Ko se zima začne poslavljati in temperature narastejo, je čas za spomladansko oskrbo. Prvi korak je odstranjevanje zimske zaščite. S tem opravilom ne smemo hiteti. Zastirko je najbolje odstraniti postopoma, ko mine nevarnost močnejših pozeb, običajno konec marca ali v začetku aprila. Prezgodnje odstranjevanje lahko izpostavi mlade brste poznim pozebam, medtem ko prepozno odstranjevanje lahko povzroči, da tla ostanejo predolgo hladna in mokra, kar zavira začetek rasti in lahko vodi v gnitje.
Ko odstraniš večji del zastirke, pusti tanjšo plast, ki se bo postopoma vdelala v tla in jih obogatila z organsko snovjo. Takrat je tudi čas, da oceniš stanje rastline po zimi. Ne ustraši se, če so vsi nadzemni deli videti suhi in brez življenja. To je v hladnejših podnebjih povsem normalno. Z nohtom postrgaj po lubju pri osnovi stebla; če je pod njim zeleno tkivo, je rastlina živa in pripravljena na novo rast.
Naslednji in najpomembnejši korak je spomladansko obrezovanje. Kot smo že omenili, angleška bradovica cveti na enoletnem lesu, zato jo je treba vsako pomlad močno porezati. Z ostrimi škarjami odreži vsa lanska stebla približno 10-15 cm od tal. Tudi če so nekateri deli stebel preživeli zimo, jih vseeno poreži tako nizko. S tem spodbujaš rast močnih in zdravih novih poganjkov iz osnove, kar zagotavlja kompaktno obliko grma in obilno cvetenje.
Po obrezovanju je pravi čas za prvo spomladansko gnojenje, če je to potrebno. Okoli osnove rastline potresi tanko plast komposta ali uravnoteženega gnojila s počasnim sproščanjem. To bo rastlini dalo potrebno energijo za intenzivno rast v prihajajočih tednih. Na koncu rastlino zalij, če so tla suha. S temi preprostimi koraki boš svojo angleško bradovico uspešno prebudil iz zimskega spanca in jo pripravil na novo, cvetočo sezono.
