Ananasov žajbelj s svojim tropskim poreklom ni prilagojen na nizke temperature in zmrzal, značilne za celinsko podnebje. Prezimovanje te aromatične rastline je zato ključen izziv in pomemben del njene nege, če jo želiš ohraniti več let. Brez ustrezne zaščite rastlina ob prvi močnejši zmrzali propade, zato je pravilno načrtovanje prezimovanja nujno za njeno preživetje. Z nekaj znanja in truda lahko ananasov žajbelj uspešno prestane zimo in te spomladi znova razveseli s svojo bujno rastjo.
Obstaja več načinov prezimovanja, odvisno od tvojih zmožnosti in načina gojenja. Najpogostejša in najzanesljivejša metoda je gojenje v loncu, ki ga pred prvo zmrzaljo enostavno prestaviš v zaščiten prostor. Ta metoda omogoča popoln nadzor nad zimskimi pogoji. Druga možnost je, da rastlino, ki raste na vrtu, jeseni izkoplješ, posadiš v lonec in prezimiš v notranjosti. Manj zanesljiva metoda, primerna le za območja z zelo milimi zimami, je prezimovanje na prostem z ustrezno zaščito.
Ne glede na izbrano metodo je ključnega pomena pravočasna priprava. Spremljanje vremenske napovedi jeseni je bistveno, saj moraš rastlino prestaviti na varno, preden temperature padejo pod ledišče. Priprava rastline vključuje tudi postopno zmanjševanje zalivanja in gnojenja ter morebitno obrezovanje. Pravilna skrb med samim prezimovanjem, ko rastlina miruje, je prav tako pomembna za njen uspešen prehod v novo rastno sezono.
Uspešno prezimljen ananasov žajbelj bo spomladi imel veliko prednost pred na novo posajenimi rastlinami. Starejša, olesenela rastlina bo hitreje odgnala, postala večja, močnejša in bo verjetno tudi prej zacvetela. Zato je trud, vložen v prezimovanje, vsekakor poplačan z lepšo in bolj robustno rastlino v prihodnjem letu.
Priprava rastline na zimo
Priprava na prezimovanje se začne že pozno poleti. Takrat je priporočljivo prenehati z gnojenjem, še posebej z gnojili, bogatimi z dušikom. To bo upočasnilo rast novih, nežnih poganjkov in omogočilo obstoječim steblom, da nekoliko olesenijo in se utrdijo, kar poveča njihovo odpornost na stres. Rastlina naj se postopoma pripravi na obdobje mirovanja, namesto da bi jo silili v nadaljnjo rast.
Proti jeseni postopoma zmanjšuj tudi količino zalivanja. S tem se rastlina prilagodi na pogoje, ki jo čakajo med prezimovanjem, ko bo potreba po vodi bistveno manjša. Preden rastlino prestaviš v zaprt prostor, jo temeljito preglej za morebitne škodljivce, kot so listne uši, bela mušica ali pršice. Notranji prostori s suhim zrakom so idealni za razvoj teh škodljivcev, zato je ključno, da v notranjost prineseš zdravo rastlino.
Če odkriješ škodljivce, rastlino temeljito očisti. Uporabiš lahko močan curek vode, da jih spereš, ali pa rastlino poškropiš z naravnim insekticidom, kot je milnica ali pripravek iz neemovega olja. Ponavljaj postopek nekajkrat v razmiku nekaj dni, da uničiš vse razvojne faze škodljivcev. Prav tako odstrani vse porumenele, suhe ali poškodovane liste in vejice.
Preden rastlino odneseš v notranjost, jo je priporočljivo nekoliko obrezati. To ni nujno, vendar obrezovanje zmanjša velikost rastline, kar olajša prenašanje in iskanje primernega prostora. Skrajšaj stebla za približno tretjino ali polovico, kar bo spodbudilo tudi bolj gosto rast spomladi. Obrezovanje zmanjša tudi površino listov, preko katere rastlina izgublja vodo, kar je koristno v suhem zraku notranjih prostorov.
Metode prezimovanja v zaprtih prostorih
Najbolj zanesljiv način za prezimovanje ananasovega žajblja je, da ga postaviš v hladen, a svetel prostor, kjer se temperatura ne spusti pod ledišče. Idealna temperatura za prezimovanje je med 5 in 10 stopinjami Celzija. Primeren prostor je lahko svetla garaža, neogrevana veranda, klet z oknom ali hladen hodnik. Več svetlobe kot bo rastlina prejemala, bolje bo prenesla zimo.
V takšnih hladnih pogojih bo rastlina prešla v stanje mirovanja (dormanco). Odvrgla bo večino listov in njena rast se bo ustavila, kar je popolnoma normalno. V tem obdobju je potreba po vodi minimalna. Zalivaj le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši popolnoma, morda enkrat na mesec ali še redkeje. Prekomerno zalivanje v hladnem prostoru je najpogostejši vzrok za propad rastline zaradi gnitja korenin.
Če nimaš na voljo hladnega in svetlega prostora, lahko ananasov žajbelj prezimiš tudi v toplejšem stanovanju, na svetli okenski polici. V tem primeru rastlina ne bo prešla v popolno mirovanje in bo ohranila liste. Potrebovala bo čim več svetlobe, zato je južna okenska polica najboljša izbira. Tudi v tem primeru zalivaj zmerno, pusti, da se zemlja med zalivanji presuši, saj se rast upočasni tudi v toplih, a s svetlobo revnih zimskih dneh.
Pri prezimovanju v toplem in suhem zraku stanovanja je treba biti še posebej pozoren na pajkove pršice, ki obožujejo takšne pogoje. Redno pregleduj liste in po potrebi povečaj zračno vlažnost z občasnim pršenjem rastline ali postavitvijo posode z vodo v bližino. Ne glede na metodo, spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, rastlino postopoma privajaj nazaj na zunanje pogoje.
Prezimovanje na prostem v milejših podnebjih
V območjih z milimi zimami, kjer temperature le redko in za kratek čas padejo pod ledišče (npr. obalna območja), lahko poskusiš ananasov žajbelj prezimiti na prostem. Uspeh te metode je močno odvisen od specifične mikroklime na tvojem vrtu in od zime do zime. Za takšno prezimovanje izberi najbolj zaščiteno lego na vrtu, na primer ob južnem zidu hiše, ki oddaja toploto in ščiti pred mrzlimi vetrovi.
Ključnega pomena je dobra drenaža tal. Rastlina bo veliko lažje prenesla nizke temperature v suhih kot v mokrih tleh. Mokra in zmrznjena tla so za korenine usodna. Pred zimo poskrbi, da so tla okoli rastline zračna in niso zbita. Jeseni lahko rastlino nekoliko obrežeš, da zmanjšaš njeno maso in preprečiš lomljenje vej pod težo morebitnega snega.
Ko se napovejo nizke temperature, je nujno rastlino zaščititi. Koreninski sistem zaščiti z debelo plastjo zastirke, kot je suho listje, slama ali smrekove veje. Plast naj bo debela vsaj 15-20 centimetrov. Nadzemni del rastline lahko prekriješ z zimsko kopreno (agrotekstilom), ki rastlino ščiti pred mrazom in vetrom, hkrati pa ji omogoča dihanje. Izogibaj se uporabi plastične folije, saj se pod njo nabira vlaga, kar lahko povzroči gnitje.
Spomladi, ko nevarnost močnejših zmrzali mine, postopoma odstrani zaščito. Ne odkrij rastline prehitro, saj jo lahko poškodujejo pozne spomladanske zmrzali. Ko odstraniš zaščito, preglej rastlino in odreži vse pomrznjene ali poškodovane dele. Tudi če se zdi, da je nadzemni del propadel, obstaja možnost, da bo rastlina ponovno odgnala iz korenin, če so te preživele zimo.
Nega med prezimovanjem in spomladansko prebujanje
Med obdobjem prezimovanja je nega ananasovega žajblja minimalna, a vseeno pomembna. Redno, na vsakih nekaj tednov, preverjaj stanje rastline. Preveri vlažnost zemlje in po potrebi zelo zmerno zalij. Pregleduj liste za morebiten pojav škodljivcev, še posebej pri prezimovanju v toplejših prostorih. Odstranjuj odpadlo listje iz lonca, da preprečiš razvoj plesni.
Proti koncu zime, običajno v februarju ali marcu, lahko opaziš prve znake prebujanja rastline, kot so majhni novi poganjki. To je znak, da lahko postopoma začneš povečevati količino svetlobe in vode. Če je rastlina prezimovala v temi, jo postopoma privajaj na svetlobo, da ne doživi šoka. To je tudi pravi čas za močnejše obrezovanje, če tega nisi storil jeseni.
Spomladansko obrezovanje spodbudi rast novih, močnih poganjkov. Vse stare, olesenele veje skrajšaj za približno polovico ali celo več, odvisno od stanja rastline. Odstrani vse šibke in suhe vejice. Ko rastlina začne aktivno rasti, jo lahko tudi presadiš v svežo, hranljivo zemljo in začneš z rednim gnojenjem.
Ko zunanje temperature dovoljujejo in nevarnost zmrzali mine, začni rastlino postopoma privajati na zunanje pogoje. Ta postopek, znan kot utrjevanje, je ključen, da preprečiš ožig listov in šok. Nekaj dni zapored jo postavi ven za nekaj ur na senčno mesto, postopoma podaljšuj čas in jo privajaj na neposredno sonce. Ko se popolnoma prilagodi, jo lahko pustiš zunaj ali posadiš nazaj na vrt.
