Pravilno prezimovanje alžirskega bršljana je ključnega pomena za njegovo preživetje in zdravje v območjih z mrzlimi zimami. Ta zimzelena vzpenjavka izvira iz milejših, sredozemskih podnebij, zato je manj odporna na mraz kot njen bolj znani sorodnik, navadni bršljan (Hedera helix). Kljub temu lahko z nekaj preprostimi, a učinkovitimi ukrepi uspešno prezimi tudi v naših krajih. Razumevanje njegovih potreb v hladnem delu leta in ustrezna priprava mu bosta pomagala, da bo zimo prestal nepoškodovan in spomladi ponovno bujno odgnal.
Priprava na zimo se začne že v pozni jeseni. Eden najpomembnejših korakov je postopno zmanjševanje zalivanja in popolna prekinitev gnojenja. Gnojenje v jesenskem času bi spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov, ki so izjemno občutljivi na zmrzal in bi pozimi zagotovo propadli. Rastlini moramo omogočiti, da se postopoma utrdi in pripravi na obdobje mirovanja. Prav tako je pomembno, da je rastlina pred prvim močnejšim mrazom dobro hidrirana, zato jo ob suhi jeseni še zadnjič temeljito zalij.
Zaščita koreninskega sistema je najpomembnejši del prezimovanja, saj so korenine najbolj občutljiv del rastline. To še posebej velja za mlade, sveže posajene rastline. Območje okoli korenin prekrij z debelo, vsaj 10-15 cm visoko plastjo zastirke. Za to lahko uporabiš suho listje, slamo, smrekove veje, lubje ali kompost. Zastirka deluje kot izolator, ki ščiti tla pred prehitrim in preglobokim zmrzovanjem ter ohranja bolj stabilno temperaturo.
Alžirski bršljan je na splošno odporen na temperature do približno -5 °C do -10 °C, odvisno od sorte in mikrolokacije. V območjih, kjer temperature redno padejo pod to mejo, je treba zaščititi tudi nadzemne dele, še posebej, če je rastlina izpostavljena hladnemu zimskemu vetru. Zimski veter lahko namreč izsuši zimzelene liste in povzroči tako imenovano zimsko sušo, ki je pogosto bolj škodljiva od samega mraza.
Priprava rastlin na prostem
Jesenska priprava rastlin, ki rastejo na prostem, je ključna za uspešno prezimovanje. Pred prihodom prve zmrzali je priporočljivo opraviti lažje obrezovanje. Odstrani vse dolge, šibke ali poškodovane poganjke, ki bi se pozimi lahko zlomili pod težo snega. To tudi nekoliko zmanjša površino listov, ki so izpostavljeni izsušujočemu vetru. Izogibaj se močnejšemu rezu, saj rane, nastale pozno jeseni, nimajo časa, da bi se zacelile pred zimo.
Temeljito očisti območje okoli rastline. Poberi vse odpadlo listje in druge organske ostanke. S tem preprečiš, da bi se pod njimi čez zimo skrivali škodljivci ali razvijale bolezni, ki bi lahko rastlino napadle spomladi. Čista okolica prav tako omogoča boljši nanos zimske zastirke in zmanjšuje tveganje za razvoj plesni pod njo.
Kot že omenjeno, je zastiranje koreninskega sistema nujno. Zastirko nanesi, ko se tla že nekoliko ohladijo, a še preden zmrznejo. Če jo naneseš prezgodaj, na še topla tla, se lahko pod njo zaredijo voluharji in druge miši, ki si bodo tam ustvarile zimsko bivališče in se hranile s koreninami. Zastirko razporedi v širokem krogu okoli osnove rastline, vendar pazi, da se ne dotika neposredno stebla, da preprečiš gnitje.
V primeru, da je tvoj bršljan posajen na zelo izpostavljeni, vetrovni legi, razmisli o postavitvi protivetrne zaščite. To je lahko preprosta pregrada iz jute, agrotekstila ali mreže proti toči, ki jo napneš na strani, s katere najpogosteje piha veter. Takšna zaščita bo zmanjšala izsuševanje listov in preprečila lomljenje vej zaradi močnih sunkov vetra. To je še posebej pomembno za mlade rastline v prvem letu po sajenju.
Zaščita pred mrazom in vetrom
Zimzeleni listi alžirskega bršljana so pozimi izpostavljeni dvema glavnima nevarnostma: neposrednim poškodbam zaradi nizkih temperatur in izsuševanju zaradi vetra in sonca. Ko so tla zmrznjena, rastlina ne more črpati vode, medtem ko listi zaradi sonca in vetra še vedno oddajajo vlago. To neravnovesje vodi v fiziološko sušo, ki se kaže v rjavenju in sušenju listov, čeprav je v tleh dovolj vlage v obliki ledu.
Za zaščito nadzemnih delov lahko rastlino prekriješ z belo agrotekstilno kopreno. Ta material prepušča zrak in svetlobo, hkrati pa rastlino ščiti pred ostrim vetrom in zmanjšuje nihanje temperature. Prekrivanje je še posebej priporočljivo v obdobjih močnega mraza brez snežne odeje. Sneg je namreč odličen naravni izolator, ki rastline ščiti pred najhujšim mrazom. Če snega ni, je umetna zaščita toliko bolj pomembna.
Prekrivanje opravi, ko se temperature spustijo pod ničlo in se pričakuje daljše obdobje mraza. Kopreno ohlapno ovij okoli rastline in jo pritrdi, da je veter ne odnese. Pusti nekaj prostora med kopreno in rastlino, da zrak lahko kroži. Izogibaj se uporabi plastične folije, saj ta ne diha, pod njo pa se lahko nabira vlaga in ustvarijo se pogoji za razvoj plesni in gnilobe.
Spomladi, ko mine nevarnost močnejših zmrzali, zaščito postopoma odstrani. Ne stori tega prehitro, ob prvem toplejšem dnevu, saj so spomladanske pozebe lahko zelo nevarne za sveže prebujene rastline. Najbolje je, da zaščito odstraniš na oblačen dan, da se rastlina postopoma privadi na močnejšo svetlobo in zunanje pogoje. Po odstranitvi zaščite preglej rastlino in odstrani morebitne poškodovane ali odmrle dele.
Prezimovanje rastlin v posodah
Alžirski bršljan, gojen v posodah, je veliko bolj izpostavljen mrazu kot rastline na vrtu. Koreninski sistem v loncu ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato lahko koreninska gruda popolnoma premrzne, kar je za rastlino običajno usodno. Zato je prezimovanje rastlin v posodah na prostem v našem podnebju zelo tvegano in zahteva posebne ukrepe ali pa prestavitev v zaščiten prostor.
Najboljša in najvarnejša metoda je, da posodo z bršljanom pred prvo zmrzaljo prestaviš v hladen, svetel in zaščiten prostor. Idealni prostori so neogrevane garaže, svetle kleti, zaprte verande ali hladni rastlinjaki, kjer se temperature gibljejo med 0 °C in 10 °C. V takšnih pogojih bo rastlina prešla v fazo mirovanja, njene potrebe po vodi in svetlobi pa bodo minimalne. Zalivaj le toliko, da se zemlja popolnoma ne izsuši, kar je morda le enkrat na mesec.
Če nimaš primernega prostora za prezimovanje in mora rastlina ostati zunaj, je nujno zaščititi posodo. Celoten lonec, vključno z dnom in stranicami, ovij v več plasti izolacijskega materiala, kot so juta, mehurčkasta folija, stiropor ali stare odeje. Posodo postavi na podstavek iz lesa ali stiropora, da preprečiš neposreden stik s hladnimi tlemi. Dodatno lahko posodo postaviš v večjo kartonsko škatlo, prazen prostor pa zapolniš s slamo ali zmečkanim časopisnim papirjem.
Lokacija posode je prav tako pomembna. Postavi jo na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom. Če je mogoče, izberi mesto, kjer bo dobila nekaj zimskega sonca, a ne preveč, da se ne bi prehitro segrevala in ohlajala. Tudi za rastline v posodah, ki prezimujejo zunaj, velja, da je treba koreninsko grudo zaščititi z dodatno plastjo zastirke na vrhu zemlje.
Nega po prezimovanju
Ko se spomladi začnejo temperature dvigovati in mine nevarnost močnejših zmrzali, je čas za postopno prebujanje alžirskega bršljana. Rastline, ki so prezimovale v zaščitenih prostorih, začni postopoma privajati na zunanje pogoje. Najprej jih za nekaj ur na dan postavi ven, na senčno in zavetno mesto. Postopoma podaljšuj čas, ki ga preživijo zunaj, in jih počasi navajaj na več sončne svetlobe. Ta proces utrjevanja naj traja vsaj en teden do deset dni.
Po končanem prezimovanju je čas za pregled in obrezovanje. Z ostrimi in čistimi škarjami odstrani vse dele, ki so jih poškodovali mraz, veter ali sneg. Odreži vse suhe, rjave ali počrnele poganjke in liste. Ne boj se porezati tudi v živo tkivo, saj bo to spodbudilo novo, zdravo rast. To spomladansko čiščenje je pomembno za zdravje in estetski videz rastline.
Ko se rastlina prebudi in začne kazati znake nove rasti, je čas za prvo spomladansko gnojenje. Uporabi uravnoteženo gnojilo s počasnim sproščanjem ali pa začni z rednim dodajanjem tekočega gnojila med zalivanjem. Prvo gnojenje bo rastlini dalo potrebno energijo za bujno rast v prihajajoči sezoni. Preveri tudi stanje zemlje v posodah – morda je čas za presajanje v svež substrat.
Spremljaj rastlino v prvih tednih po prezimovanju. Bodisi pozoren na znake stresa, kot so venenje ali rumenenje listov. Zagotovi ji redno, a ne prekomerno zalivanje. Spomladansko vreme je lahko muhasto, zato prilagajaj nego glede na trenutne razmere. S pravilno nego po prezimovanju bo tvoj alžirski bršljan hitro obnovil svojo moč in te razveseljeval s svojo bujno zeleno podobo skozi celo leto.
