Svetloba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na rast, razvoj in predvsem na cvetenje spomladanske rese. Kot rastlina, ki izvira iz odprtih, gorskih rastišč, je prilagojena na visoko stopnjo osončenosti. Pravilna izbira lege glede na svetlobne pogoje je ključna za doseganje polnega potenciala te rastline v tvojem vrtu. Medtem ko je Erica carnea precej prilagodljiva in bo preživela v različnih svetlobnih razmerah, bo le na optimalni legi razvila svojo značilno gosto, kompaktno rast in nas pozimi razveselila z obilico živahnih cvetov. Razumevanje njenih potreb po svetlobi ti bo pomagalo izbrati popolno mesto zanjo.
Optimalna lega za spomladansko reso je polno sonce. To pomeni mesto, kjer je rastlina izpostavljena neposredni sončni svetlobi vsaj šest do osem ur na dan. Na takšni legi bo rastlina najbolj zdrava, njena rast bo gosta in zgoščena, barva listov bo intenzivnejša, predvsem pa bo cvetenje najobilnejše. Sončna svetloba je namreč ključna za proces fotosinteze, s katerim rastlina proizvaja energijo, potrebno za tvorbo cvetnih popkov. Več sonca pomeni več energije in posledično več cvetov.
Čeprav obožuje sonce, bo spomladanska resa uspevala tudi v polsenci. Polsenčna lega je definirana kot mesto, ki prejme približno štiri do šest ur sončne svetlobe na dan, idealno dopoldanskega sonca, ki je milejše. V polsenci bo rastlina še vedno lepo rasla in cvetela, vendar bo cvetenje verjetno nekoliko manj bogato kot na polnem soncu. Rast lahko postane tudi nekoliko bolj razpotegnjena in redkejša, saj se poganjki “vlečejo” proti viru svetlobe.
Gosta senca, kjer rastlina prejme manj kot štiri ure neposredne svetlobe, za spomladansko reso ni primerna. V takšnih pogojih bo rastlina sicer preživela, vendar bo njena rast zelo šibka, redka in neugledna. Cvetenja v globoki senci skorajda ne bo, saj rastlina ne bo imela dovolj energije za tvorbo cvetov. Poleg tega je v senčnih in vlažnih pogojih večja nevarnost za razvoj glivičnih bolezni. Zato se izogibaj sajenju pod krošnjami velikih dreves ali na severni strani stavb, kjer je senca prevladujoča.
Vpliv sonca na cvetenje in rast
Neposredna sončna svetloba je glavni sprožilec za obilno cvetenje spomladanske rese. Energija, pridobljena s fotosintezo, omogoča rastlini, da oblikuje številne cvetne brsti, ki se razvijejo pozno poleti in jeseni ter nato zacvetijo pozimi ali zgodaj spomladi. Na sončni legi so cvetovi tudi bolj intenzivno obarvani, saj sonce vpliva na proizvodnjo pigmentov v cvetnih listih. Rastlina na soncu porabi svojo energijo za reprodukcijo (cvetenje), kar je njen primarni cilj.
Sonce vpliva tudi na habitus oziroma obliko rasti. Na polnem soncu raste spomladanska resa zelo kompaktno, gosto in blazinasto, kar je ena njenih najbolj zaželenih lastnosti. Internodiji, razdalje med listi na steblu, so kratki, kar ustvarja videz polne, goste preproge. Ta kompaktna rast ni le estetsko privlačna, ampak tudi prispeva k zdravju rastline, saj močni in zbiti poganjki lažje prenesejo težo snega pozimi.
V nasprotju s tem pa bo v pomanjkanju svetlobe rastlina etiolirala. To pomeni, da se bodo njeni poganjki podaljšali in postali tanjši ter šibkejši, saj se bodo poskušali raztegniti proti najbližjemu viru svetlobe. Internodiji se bodo podaljšali, listi bodo redkejši in pogosto manjši. Celotna rastlina bo delovala razvlečeno in neurejeno, izgubila bo svojo značilno blazinasto obliko. Takšna rast je tudi bolj občutljiva na mehanske poškodbe in bolezni.
Barva listov je prav tako odvisna od količine svetlobe. Mnoge sorte spomladanske rese imajo poleg lepih cvetov tudi okrasno listje, ki je lahko rumeno, oranžno ali rdečkasto, še posebej pozimi. Te barve se bodo najlepše razvile le ob zadostni izpostavljenosti soncu. V senci bodo listi večinoma ostali zeleni, saj bo rastlina maksimizirala proizvodnjo klorofila, da bi kar najbolje izkoristila omejeno količino svetlobe.
Posledice pomanjkanja svetlobe
Glavna in najbolj očitna posledica pomanjkanja svetlobe je slabo ali nikakršno cvetenje. Če tvoja spomladanska resa ne cveti ali cveti zelo skromno, je prva stvar, ki jo moraš preveriti, ali ima dovolj sonca. Brez zadostne energije iz sončne svetlobe rastlina preprosto nima virov za tvorbo cvetov in bo vso energijo usmerila v preživetje in rast proti svetlobi. To je pogosta težava, ko so rese posajene pod drevesi, ki so bila ob sajenju majhna, sčasoma pa so zrasla in ustvarila gosto senco.
Poleg slabega cvetenja vodi pomanjkanje svetlobe v že omenjeno razpotegnjeno in redko rast. Rastlina izgubi svojo estetsko vrednost in ne tvori več goste preproge, ki pokriva tla. Namesto tega postanejo vidna olesenela stebla in praznine med redkimi poganjki. Takšna rastlina je tudi bolj dovzetna za poškodbe zaradi snega, saj šibki poganjki težko nosijo njegovo težo in se lahko polomijo.
Povečana dovzetnost za bolezni je še ena negativna posledica senčne lege. V senci se tla in rastlina sama počasneje sušijo po dežju ali jutranji rosi. Dolgotrajna vlaga v kombinaciji s slabšim kroženjem zraka v redkejši, a bolj razvlečeni rasti ustvarja idealne pogoje za razvoj glivičnih bolezni, kot sta siva plesen in pepelasta plesen. Močna in zdrava rastlina na soncu se veliko lažje ubrani pred patogeni.
Če ugotoviš, da je tvoja spomladanska resa na preveč senčni legi, je najboljša rešitev, da jo presadiš. Najboljši čas za presajanje je zgodnja jesen ali zgodnja pomlad. Izberi novo, sončno mesto in rastlino previdno izkoplji s čim večjo koreninsko grudo. Po presaditvi jo dobro zalij in poskrbi za redno vlažnost, dokler se ne vraste. Že v naslednji sezoni boš opazil veliko razliko v njeni rasti in cvetenju.
Prilagajanje na različne pogoje
Čeprav je polno sonce idealno, je treba upoštevati tudi podnebne razmere. V hladnejših podnebjih z manj intenzivnim soncem bo spomladanska resa hvaležna za vsak sončni žarek in bo najbolje uspevala na najbolj osončeni legi, ki jo lahko ponudiš. V takšnih pogojih je nevarnost opeklin minimalna, zato je izbira južne ali zahodne lege povsem varna in zaželena. Več sonca bo pripomoglo k boljšemu zorenju poganjkov in obilnejšemu cvetenju.
V zelo vročih in suhih podnebjih pa je lahko močno popoldansko sonce poleti prevelik stres za rastlino. Čeprav je odporna, lahko v ekstremni vročini pride do sončnih opeklin na listih in do prekomernega izsuševanja. V takšnih podnebjih je idealna lega tista, ki nudi polno dopoldansko sonce in rahlo senco ali filtrirano svetlobo v najbolj vročem delu dneva, torej popoldne. Vzhodna lega je zato pogosto odlična izbira.
Spomladanska resa kaže svojo prilagodljivost tudi pri kombiniranju z drugimi rastlinami. Če jo posadiš ob listopadnih grmih ali manjših drevesih, bo pozimi, ko potrebuje največ svetlobe za cvetenje, deležna polnega sonca. Poleti, ko drevesa ozelenijo, pa ji bodo nudila zaščito pred najmočnejšim soncem. To je odličen primer ustvarjanja mikroklime in izkoriščanja sezonskih sprememb v korist rastlin.
Pri gojenju v loncih in koritih je nadzor nad svetlobnimi pogoji še lažji. Posodo lahko preprosto premikaš glede na letni čas. Pozimi in spomladi jo postavi na najbolj sončno mesto, na primer na južno teraso. Poleti, ko postane sonce premočno, jo lahko premakneš na mesto z dopoldanskim soncem ali v svetlo senco. To ti omogoča, da rastlini v vsakem trenutku zagotoviš optimalne pogoje.
