Zagotavljanje ustrezne količine svetlobe je eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno gojenje škrlatnordeče sretene, saj neposredno vpliva na njeno sposobnost fotosinteze, rasti in predvsem na obilnost cvetenja. Ta očarljiva trajnica s svojimi živahnimi cvetovi je po naravi ljubiteljica sonca, kar pomeni, da za optimalen razvoj potrebuje precejšnjo količino neposredne sončne svetlobe. Napačna izbira lokacije glede na svetlobne pogoje je eden najpogostejših razlogov za razočaranje vrtnarjev, saj se rastlina na pomanjkanje svetlobe odzove z revnim cvetenjem in šibko rastjo. Zato je razumevanje njenih specifičnih potreb ključno že pri načrtovanju zasaditve.
Idealna lokacija za škrlatnordečo sreteno je mesto, kjer bo dnevno prejela vsaj šest ur polnega sonca. Najbolj ji ustreza jutranje in dopoldansko sonce, saj je takrat svetloba močna, temperature pa še niso najvišje. To ji omogoča, da proizvede dovolj energije za razvoj močnih stebel in številnih cvetnih popkov. Na polno osončenih legah bodo cvetovi najbolj intenzivno obarvani, rastlina pa bo razvila kompaktno in čvrsto rast.
Čeprav obožuje sonce, je lahko v podnebjih z izjemno vročimi in suhimi poletji premočno popoldansko sonce zanjo stresno. V takšnih razmerah je idealna lokacija tista, ki ji nudi polno sonce zjutraj in lahkotno, delno senco v najbolj vročem delu dneva. Ta popoldanska zaščita pomaga preprečevati ožige na listih, zmanjšuje izhlapevanje vode in ohranja rastlino bolj svežo in vitalno. Drevo z redko krošnjo ali višji grm v bližini lahko nudi ravno pravšnjo mero sence.
Pomanjkanje svetlobe je za škrlatnordečo sreteno veliko večji problem kot preveč sonca. Če je posajena v pregloboki senci, bo rastlina sicer morda preživela, vendar bo njena rast šibka in pretegnjena, saj se bo “vlekla” proti viru svetlobe. Listi bodo morda večji in temneje zeleni, vendar bo cvetenje zelo skromno ali pa ga sploh ne bo. Stebla bodo postala mehka in se bodo pod težo redkih cvetov upogibala ali lomila. Zato je izbira sončne lege prvi pogoj za uživanje v lepoti te rastline.
Optimalni svetlobni pogoji
Za doseganje najboljših rezultatov pri gojenju škrlatnordeče sretene je ključno zagotoviti optimalne svetlobne pogoje. Ta rastlina je heliofilna, kar pomeni, da za uspevanje potrebuje veliko sončne svetlobe. Idealno rastišče je tisto, ki je izpostavljeno neposredni sončni svetlobi vsaj šest do osem ur na dan. To zagotavlja, da proces fotosinteze poteka z največjo učinkovitostjo, kar se neposredno odraža v zdravju, vitalnosti in predvsem v bogatem cvetenju rastline.
Najboljša orientacija za sajenje je južna ali zahodna stran vrta, kjer je sonca čez dan največ. Na takšnih legah bo rastlina razvila močno in kompaktno strukturo, z gostim listjem in številnimi cvetnimi stebli. Intenzivna sončna svetloba prav tako pripomore k bolj izraziti in živi barvi cvetov, ki so glavna okrasna vrednost te trajnice. Poleg tega sonce pomaga hitro osušiti jutranjo roso z listov, kar zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni.
Pri načrtovanju zasaditve je treba upoštevati tudi potencialno senčenje s strani drugih, višjih rastlin, dreves ali stavb. Tudi če je gredica na splošno sončna, lahko bližnje drevo ali grm vrže senco za večji del dneva, kar za sreteno ne bo ugodno. Pred sajenjem je zato priporočljivo opazovati izbrano mesto ob različnih urah dneva, da se prepričamo, koliko ur neposrednega sonca dejansko prejme.
Količina svetlobe se spreminja tudi z letnimi časi. Spomladi, ko so drevesa še gola, lahko lokacija prejme veliko več sonca kot poleti, ko se drevesa olistajo. To je treba upoštevati, če sadimo pod listavci. Na splošno velja, da več sonca kot ji lahko ponudimo (do neke razumne mere v vročih podnebjih), bolj bogato nas bo škrlatnordeča sretena nagradila s svojim osupljivim cvetenjem.
Prilagajanje na različne svetlobne razmere
Čeprav škrlatnordeča sretena najbolje uspeva na polnem soncu, kaže določeno mero prilagodljivosti na nekoliko manj idealne svetlobne pogoje. Sposobna je preživeti in celo cveteti v delni senci, vendar bo njena uspešnost močno odvisna od tega, kaj natančno razumemo pod pojmom “delna senca”. Zanjo je sprejemljiva lokacija, ki prejme približno štiri do pet ur neposredne sončne svetlobe na dan, še posebej, če je to jutranje sonce.
Na legah z manj kot štirimi urami neposrednega sonca bo cvetenje bistveno zmanjšano. Rastlina bo svojo energijo preusmerila v rast večjih listov, da bi povečala površino za lovljenje svetlobe, kar pa gre na račun tvorbe cvetov. Stebla bodo postala daljša, tanjša in šibkejša, saj se bodo poskušala pretegniti proti svetlobi, pojav, znan kot etiolacija. Zaradi tega bo rastlina izgubila svojo kompaktno obliko in bo morda potrebovala oporo.
V regijah z izjemno močnim soncem in visokimi poletnimi temperaturami je lahka popoldanska senca lahko celo koristna. V takšnih pogojih lahko neusmiljeno popoldansko sonce povzroči stres, venenje listov in hitrejše odcvitanje cvetov. Lokacija, ki je osončena zjutraj in do zgodnjega popoldneva, nato pa jo zasenči bližnje drevo ali stavba, lahko nudi idealno kombinacijo zadostne svetlobe za cvetenje in zaščite pred prekomerno vročino.
Če smo sreteno pomotoma posadili na preveč senčno mesto in nismo zadovoljni z njenim cvetenjem, jo je najbolje presaditi. Najprimernejši čas za presajanje je zgodaj spomladi ali jeseni. Previdno jo izkopljemo s čim večjo koreninsko grudo in jo prestavimo na bolj sončno lokacijo. Po presaditvi jo dobro zalijemo in skrbimo za redno vlažnost, dokler se ne ukorenini. Pravilna umestitev glede na svetlobo je najlažji način za zagotovitev lepega videza.
Vpliv svetlobe na cvetenje
Svetloba je ključni sprožilec in vir energije za cvetenje škrlatnordeče sretene. Količina in kakovost svetlobe, ki jo rastlina prejme, neposredno vplivata na število, velikost in barvno intenzivnost cvetov. Dovolj sončne svetlobe omogoča rastlini, da proizvede zadostno količino ogljikovih hidratov preko fotosinteze, ki so gorivo za tvorbo cvetnih popkov. Pomanjkanje svetlobe pomeni manj goriva, kar posledično vodi v manj cvetov.
Na sončnih legah bo rastlina razvila več rastnih poganjkov, na koncu katerih se razvijejo cvetovi. To pomeni, da bo celoten šop bolj gosto prekrit s cvetovi, kar ustvarja dramatičen vizualni učinek. Cvetovi bodo tudi bolj polne in živahne barve. V senci bodo cvetovi ne le redkejši, ampak tudi manjši in pogosto bolj bledi, saj rastlina nima dovolj energije za razvoj polnega pigmenta.
Trajanje cvetenja je prav tako povezano s svetlobnimi pogoji. Rastlina, ki raste na polnem soncu in ima dovolj energije, bo sposobna cveteti dlje časa in pogosto ponoviti cvetenje, če redno odstranjujemo odcvetele cvetove. V senčnih razmerah bo obdobje cvetenja krajše, saj rastlina hitreje izčrpa svoje energetske zaloge. Po prvem, šibkejšem valu cvetenja morda ne bo imela več moči za tvorbo novih popkov.
Poleg količine svetlobe je pomembna tudi njena kvaliteta, oziroma spekter. Sončna svetloba vsebuje celoten spekter valovnih dolžin, ki jih rastlina potrebuje. Rdeči in modri del spektra sta še posebej pomembna za spodbujanje cvetenja. V globoki senci, na primer pod gostimi krošnjami dreves, do rastline pride večinoma filtrirana, zelena svetloba, ki je za fotosintezo manj učinkovita in ne spodbuja cvetenja tako močno kot neposredna sončna svetloba.
Gojenje v delni senci
Čeprav je polno sonce idealno, je v mnogih vrtovih realnost delna senca. Z nekaj prilagoditvami lahko škrlatnordečo sreteno uspešno gojimo tudi v takšnih pogojih, če ji zagotovimo vsaj štiri do pet ur neposrednega sonca. Najboljša je lega, ki je osončena v dopoldanskem času. Jutranje sonce je manj intenzivno kot popoldansko, a še vedno dovolj močno za spodbujanje cvetenja, hkrati pa hitro posuši listje in zmanjša nevarnost bolezni.
Pri gojenju v delni senci moramo biti še posebej pozorni na nekatere vidike nege. Ker rastlina prejme manj svetlobe, bo njena rast počasnejša, prav tako bo porabila manj vode. Zato moramo prilagoditi zalivanje in se izogibati prekomerni vlagi, ki bi v senčnem okolju lahko hitro pripeljala do gnitja korenin. Tla naj bodo izjemno dobro odcedna, morda celo bolj kot na sončni legi.
Gnojenje mora biti v delni senci bolj zmerno. Preveč gnojila, še posebej dušika, bo v kombinaciji z manj svetlobe povzročilo nesorazmerno rast šibkih, pretegnjenih listov in stebel na račun že tako skromnejšega cvetenja. Uporabimo gnojilo z nižjo vsebnostjo dušika in višjo vsebnostjo fosforja in kalija, da spodbudimo cvetenje in utrdimo tkiva rastline. Eno samo gnojenje spomladi s kompostom ali gnojilom s počasnim sproščanjem bo verjetno zadostovalo.
V delni senci se lahko rastlina bolj bori za prostor in svetlobo s sosednjimi rastlinami. Paziti moramo, da je ne prerastejo bolj agresivne vrste. Morda bo potrebno občasno obrezovanje sosednjih rastlin, da zagotovimo dovolj svetlobe za našo sreteno. Kljub tem izzivom je lahko s skrbnim načrtovanjem in prilagojeno nego škrlatnordeča sretena lep dodatek tudi v manj osončenih delih vrta, čeprav morda ne bo dosegla enakega sijaja kot njene sorodnice na polnem soncu.
