Share

Potrebe po svetlobi pri lovorikovcu

Daria · 09.08.2025.

Izbira prave lokacije glede na svetlobne razmere je eden od temeljnih pogojev za uspešno gojenje katerekoli rastline. Lovorikovec je na srečo izjemno prilagodljiv in vsestranski grm, ki lahko uspeva v širokem spektru svetlobnih pogojev, od polnega sonca do precej goste sence. Ravno ta prilagodljivost je eden od glavnih razlogov za njegovo veliko priljubljenost v vrtovih in krajinski arhitekturi. Kljub temu pa obstajajo optimalne svetlobne razmere, v katerih bo lovorikovec pokazal vso svojo lepoto – bujno rast, gosto strukturo in sijoče, temno zelene liste. Razumevanje, kako različne stopnje osvetlitve vplivajo na rastlino, ti bo pomagalo izbrati najboljše mesto za sajenje in zagotoviti njeno dolgoročno zdravje.

Idealne svetlobne razmere za optimalno rast

Čeprav lovorikovec lahko preživi na različnih lokacijah, je njegova idealna lega v polsenci. To pomeni mesto, ki je del dneva osončeno, del dneva pa v senci. Najbolj mu ustreza jutranje sonce in popoldanska senca. Jutranje sonce je blažje in zagotavlja dovolj svetlobe za fotosintezo, medtem ko senca v najbolj vročem delu dneva ščiti liste pred opeklinami in zmanjšuje stres zaradi izhlapevanja vode. V takšnih pogojih bo rastlina razvila najlepše, največje in najbolj temno zelene liste.

Lokacija v polsenci spodbuja uravnoteženo rast. Rastlina bo rasla kompaktno in gosto, ne da bi se pretirano raztegovala proti svetlobi, kar se pogosto dogaja v pregosti senci. Prav tako bo manj izpostavljena stresu zaradi suše in vročine, kar pomeni, da bo potrebovala nekoliko manj zalivanja kot rastlina na polnem soncu. Polsenčna lega je idealna tudi z vidika zdravja, saj zmerna osončenost pomaga pri hitrem sušenju listov po dežju, kar zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni.

Pri načrtovanju sajenja razmisli o orientaciji tvojega vrta. Vzhodne lege, ki so osončene zjutraj, so pogosto idealne. Severne lege so običajno preveč senčne, medtem ko so južne in zahodne lege izpostavljene močnemu popoldanskemu soncu. Če sadiš živo mejo, poskusi izbrati linijo, ki bo vsaj del dneva v senci višjih dreves ali stavb. Tudi če nimaš idealne polsenčne lokacije, ne skrbi, saj se lovorikovec, kot bomo videli, dobro prilagaja tudi drugim pogojem.

Pomembno je razumeti, da se “polsenca” lahko razlikuje. Lahko gre za filtrirano svetlobo pod krošnjami visokih dreves, kjer sončni žarki le občasno prodrejo do tal, ali pa za lokacijo, ki je nekaj ur neposredno osončena, preostanek dneva pa v polni senci. Lovorikovec bo uspeval v obeh primerih, pri čemer bo v svetlejši polsenci verjetno rasel nekoliko hitreje in gosteje. Opazovanje, kako se svetloba giblje po tvojem vrtu čez dan, ti bo najbolj pomagalo pri izbiri popolnega mesta.

Prilagajanje lovorikovca na sončne in senčne lege

Ena od izjemnih lastnosti lovorikovca je njegova sposobnost prilagajanja na polno sonce. Na sončni legi bo rastlina običajno rasla hitreje in bolj bujno kot v senci, vendar bo za to potrebovala več virov. Najpomembnejša je zadostna in redna oskrba z vodo, saj močno sonce pospešuje izhlapevanje iz tal in listov. V sušnih in vročih obdobjih bo lovorikovec na soncu zahteval bistveno več zalivanja. Če mu ne zagotovimo dovolj vlage, lahko listi porumenijo in se na robovih posušijo.

Na močnem soncu so listi lahko nekoliko svetlejše zelene barve in manjši kot v senci. V ekstremnih primerih, še posebej pri nenadni izpostavljenosti močnemu soncu (na primer po močnem obrezovanju sosednjih dreves), lahko na listih nastanejo sončne opekline. Te se kažejo kot rjave ali rumenkaste lise na delih lista, ki so najbolj izpostavljeni soncu. Kljub tem izzivom bo dobro ukoreninjen in redno zalivan lovorikovec na sončni legi ustvaril zelo gosto in neprehodno živo mejo.

Na drugem koncu spektra je sposobnost lovorikovca, da prenaša precej globoko senco, kjer večina drugih grmovnic ne bi uspevala. V senčnih pogojih bo rast počasnejša, grm pa bo imel bolj odprto in razpotegnjeno strukturo, saj se bo poskušal “pretegniti” proti viru svetlobe. Listi bodo običajno večji in temnejše zelene barve, saj rastlina poveča površino listov in koncentracijo klorofila, da bi čim bolje izkoristila omejeno količino svetlobe.

Glavni izziv pri gojenju v senci je povečana dovzetnost za glivične bolezni. V senci se listi po dežju ali zalivanju sušijo veliko počasneje, kar ustvarja idealno vlažno okolje za razvoj bolezni, kot sta listna luknjičavost in pepelasta plesen. Zato je v senčnih legah še toliko bolj pomembno zagotoviti dobro kroženje zraka z rednim obrezovanjem in se dosledno izogibati močenju listov pri zalivanju. Kljub počasnejši rasti pa je lovorikovec ena najboljših izbir za žive meje v senčnih delih vrta.

Vpliv svetlobe na cvetenje in obarvanost listov

Količina svetlobe neposredno vpliva tudi na cvetenje lovorikovca. Spomladi rastlina razvije pokončna, dišeča socvetja belih cvetov, ki so privlačna za čebele in druge opraševalce. Čeprav lovorikovca večinoma ne gojimo zaradi cvetov, ti vseeno prispevajo k okrasni vrednosti. Rastline, ki rastejo na bolj sončnih legah, bodo praviloma cvetele veliko bolj obilno kot tiste v senci. Več svetlobe pomeni več energije za tvorbo cvetnih brstov.

V globoki senci lovorikovec morda sploh ne bo cvetel ali pa bo cvetenje zelo skromno. To je naraven odziv rastline, ki v pogojih z malo svetlobe vso svojo energijo usmeri v rast listov, da maksimizira sposobnost fotosinteze, namesto v reproduktivne procese, kot je cvetenje. Če je torej cvetenje zate pomemben dejavnik, izberi bolj sončno ali vsaj svetlo polsenčno lego. Po cvetenju se razvijejo majhni, češnjam podobni plodovi, ki so sprva zeleni, nato rdeči in na koncu črni.

Svetloba vpliva tudi na barvo listov. Kot smo že omenili, so listi v senci običajno temnejše, bolj nasičene zelene barve. Na soncu pa so listi lahko svetlejše zeleni, včasih celo z rahlim rumenkastim odtenkom. Obstajajo tudi sorte lovorikovca z barvitimi listi (panaširane sorte), na primer ‘Variegata’, ki ima liste z belimi ali kremnimi robovi. Pri teh sortah je vpliv svetlobe na obarvanost še bolj izrazit.

Za najbolj intenzivno obarvanost panaširanih sort je potrebna zadostna količina svetlobe, vendar ne premočnega neposrednega sonca. V pregosti senci lahko barviti deli listov postanejo manj izraziti in bolj zeleni, saj rastlina poskuša povečati površino za fotosintezo. Po drugi strani pa lahko močno popoldansko sonce hitro opeče občutljive bele ali rumene dele listov. Zato je za sorte z barvnimi listi idealna lokacija s svetlo, filtrirano svetlobo ali zgolj z jutranjim soncem.

Reševanje težav, povezanih z neustrezno osvetlitvijo

Včasih se zgodi, da lovorikovec posadimo na lokacijo, ki se kasneje izkaže za neustrezno, ali pa se svetlobni pogoji spremenijo, na primer zaradi rasti sosednjih dreves ali novogradnje. Na srečo lahko nekatere težave rešimo z ustreznimi ukrepi. Če opaziš, da je tvoj lovorikovec v pregosti senci postal redek, razpotegnjen in pogosto oboleva za glivičnimi boleznimi, je prva rešitev poskusiti povečati količino svetlobe. To lahko dosežeš z obrezovanjem vej sosednjih dreves, ki mečejo senco.

Če to ni mogoče, lahko rastlino poskusiš pomladiti z močnim obrezovanjem. Radikalna rez bo spodbudila rast novih poganjkov iz osnove, ki jih lahko nato z rednim prirezovanjem vzdržuješ v bolj gosti in kompaktni formi, kljub pomanjkanju svetlobe. V takšnih pogojih je nujno tudi redno odstranjevanje odpadlega listja in zagotavljanje dobre zračnosti, da se zmanjša tveganje za bolezni.

Na drugi strani pa lahko lovorikovec na premočnem soncu kaže znake stresa, kot so opekline na listih, rumenenje in nenehna potreba po vodi. Če presajanje ni mogoča opcija, je ključno zagotoviti dosledno in zadostno zalivanje. Uporaba debele plasti zastirke okoli rastline bo pomagala ohranjati vlago v tleh in hladiti korenine. V najbolj vročih poletnih mesecih lahko razmisliš tudi o postavitvi začasnega senčila, na primer senčilne mreže, da zaščitiš rastlino pred najhujšo popoldansko pripeko.

Če ugotoviš, da je lokacija resnično neustrezna in se stanje rastline kljub ukrepom ne izboljša, je zadnja možnost presaditev. Lovorikovec presajanje relativno dobro prenaša, a to je treba storiti v pravem času (jeseni ali zgodaj spomladi) in s čim večjo koreninsko grudo. Skrbno načrtovanje in izbira prave lokacije že na samem začetku ti bosta prihranila veliko dela in zagotovila, da bo tvoj lovorikovec uspeval in te razveseljeval vrsto let.

Morda ti bo všeč tudi