Svetloba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo uspeh ali neuspeh pri gojenju metuljnic. Te očarljive cvetlice so prave ljubiteljice sonca in za svoje zdravje, rast ter predvsem za obilno in barvito cvetenje potrebujejo velike količine neposredne sončne svetlobe. Razumevanje njihovih svetlobnih potreb je temeljni kamen pri načrtovanju zasaditve in izbiri pravega mesta na vrtu. Zagotavljanje optimalnih svetlobnih pogojev je najenostavnejši način, da si zagotovimo bujno cvetočo gredico, ki bo krasila vrt od poletja pa vse do prve jesenske zmrzali.
Metuljnice izvirajo iz sončnih in odprtih predelov Mehike in Srednje Amerike, zato so genetsko prilagojene na visoko intenzivnost svetlobe. Za optimalno rast in cvetenje potrebujejo vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe na dan. Več sonca kot prejmejo, bolj bogato in intenzivno bo njihovo cvetenje. Idealna lokacija zanje je odprta gredica, ki je osončena večji del dneva, še posebej v dopoldanskih urah, ko sonce še ni najmočnejše.
Pomanjkanje sončne svetlobe je najpogostejši razlog za razočaranje pri gojenju metuljnic. Če so posajene v polsenci ali senci, bodo rastline sicer morda preživele, vendar bodo njihove značilnosti močno spremenjene. Namesto kompaktnih in močnih grmičkov bomo dobili visoke, tanke in šibke rastline z redkimi listi. Ta pojav, znan kot etiolacija, se zgodi, ker se rastlina v iskanju svetlobe pretirano razteza in vlaga vso energijo v rast stebla namesto v razvoj listov in cvetov.
Posledica pomanjkanja svetlobe je tudi bistveno slabše cvetenje. Rastline, ki rastejo v senci, bodo proizvedle zelo malo cvetnih popkov, če sploh. Cvetovi, ki se bodo morda razvili, bodo manjši, manj izrazitih barv in krajšega veka. Zato je pred sajenjem ključnega pomena, da dobro opazujemo gibanje sonca po našem vrtu in izberemo lokacijo, ki ustreza tem sončnim lepoticam. Če takšne lokacije nimamo, je morda bolje razmisliti o sajenju drugih, senco ljubečih rastlin.
Izbira idealne lokacije na vrtu
Načrtovanje zasaditve se začne z opazovanjem. Preden določimo končno mesto za metuljnice, si vzemimo čas in opazujmo, kateri deli vrta so najbolj osončeni skozi dan. Bodimo pozorni na morebitne ovire, kot so stavbe, drevesa ali visoki grmi, ki bi lahko metali senco na gredico. Najboljše so lokacije z južno ali zahodno lego, saj so te običajno izpostavljene soncu večji del dneva. Vzhodna lega, ki zagotavlja dopoldansko sonce, je prav tako primerna, če je sončne svetlobe dovolj ur.
Več člankov na to temo
Pri izbiri lokacije moramo upoštevati tudi končno višino izbrane sorte metuljnic. Višje sorte, ki lahko zrastejo tudi preko enega metra, lahko ob sajenju na napačno mesto zasenčijo nižje sosednje rastline. Zato jih je smiselno saditi v ozadje gredic, ob ograje ali kot osrednjo točko, medtem ko nižje sorte sadimo v ospredje. S pravilno razporeditvijo rastlin glede na njihovo višino in potrebe po svetlobi zagotovimo, da vse rastline na gredici dobijo svojo potrebno dozo sonca.
Poleg neposredne svetlobe je pomembno tudi kroženje zraka. Odprta in zračna lega ne le da omogoča dostop svetlobe z vseh strani, ampprettieri tudi razvoj glivičnih bolezni, kot je pepelasta plesen, ki se pogosteje pojavlja v stoječem in vlažnem zraku. Zato se izogibajmo sajenju v tesne, zaprte kotičke vrta, tudi če so ti del dneva osončeni. Dobro kroženje zraka bo pripomoglo k hitrejšemu sušenju listov po dežju ali zalivanju.
Metuljnice so odlična izbira za mešane grede, kjer jih lahko kombiniramo z drugimi sonce ljubečimi enoletnicami in trajnicami, kot so rudbekije, ameriški slamnik, verbene in okrasne trave. Prav tako so idealne za zapolnitev praznih prostorov na zelenjavnem vrtu, kjer s svojimi cvetovi privabljajo opraševalce. Pri kombiniranju z drugimi rastlinami vedno upoštevajmo njihove potrebe po svetlobi, da ne pride do neželenega senčenja in tekmovanja za svetlobo.
Znaki pomanjkanja svetlobe
Rastline nam s svojim videzom in rastjo jasno sporočajo, ali so zadovoljne s pogoji, v katerih rastejo. Prepoznavanje znakov pomanjkanja svetlobe je ključno za pravočasno ukrepanje, če je to seveda mogoče. Najbolj očiten znak je že omenjena etiolacija, torej pretirano podaljšana, tanka in šibka stebla. Rastlina se dobesedno razteza proti viru svetlobe, pri čemer porablja dragoceno energijo, ki bi jo sicer lahko usmerila v razvoj močnejše strukture in cvetov.
Več člankov na to temo
Drugi zanesljiv znak je redko in bledo listje. Listi so lahko manjši kot običajno in svetlejše zelene barve. Razdalja med posameznimi pari listov na steblu (internodiji) se poveča, kar daje rastlini redek, “razvlečen” videz. V skrajnih primerih lahko spodnji listi začnejo rumeneti in odpadati, saj rastlina preusmerja vire v zgornje, mlajše dele, ki imajo več možnosti za dosego svetlobe.
Največje razočaranje za vrtnarja pa je seveda slabo cvetenje. Metuljnice, ki ne dobijo dovolj sonca, bodo tvorile bistveno manj cvetnih popkov. Celo tisti popki, ki se uspejo razviti, se pogosto ne odprejo v polnosti ali pa so cvetovi manjši in manj intenzivnih barv. Obdobje cvetenja je skrajšano, rastlina pa na splošno deluje utrujeno in brez življenja. Če opazimo te znake, je to jasen signal, da lokacija ni primerna.
Če smo metuljnice posadili v posode, je rešitev preprosta – posodo preprosto prestavimo na bolj sončno mesto. Pri rastlinah, posajenih neposredno v zemljo, je situacija bolj zapletena. Če so rastline še mlade, jih lahko poskusimo previdno presaditi na primernejšo lokacijo, vendar to vedno predstavlja določen stres za rastlino. Včasih je edina rešitev, da si zapomnimo napako in naslednje leto izberemo boljšo lokacijo.
Vpliv svetlobe na kalitev in rast sadik
Svetloba igra pomembno vlogo že na samem začetku življenja metuljnice, pri kalitvi semena. Semena metuljnice so fotoblastična, kar pomeni, da za uspešno kalitev potrebujejo svetlobo. Zato je pri setvi ključnega pomena, da semen ne zakopljemo pregloboko v zemljo. Dovolj je, da jih le rahlo pritisnemo ob površino vlažne zemlje ali pa jih prekrijemo z zelo tanko, komaj vidno plastjo fine prsti ali vermikulita. Pregloboka setev je pogost vzrok za slabo ali neenakomerno kalitev.
Ko so semena posejana v setvene platoje v zaprtih prostorih, jih moramo postaviti na svetlo mesto, tudi če še niso vzklila. Po kalitvi pa je zadostna količina svetlobe absolutno nujna za zdrav razvoj mladih sadik. Če sadike rastejo na okenski polici, jo moramo izbrati na južni strani, kjer je največ svetlobe, in redno obračati posodice, da se rastlinice ne bodo nagibale samo v eno smer.
Pomanjkanje svetlobe v fazi rasti sadik povzroči, da postanejo te visoke, tanke in “pretegnjene”. Takšne sadike so zelo občutljive in se ob presajanju na prosto težko prilagodijo na močnejše sonce in veter ter se pogosto zlomijo. Da bi preprečili to težavo, lahko v primeru pomanjkanja naravne svetlobe uporabimo rastne luči. Te luči zagotavljajo svetlobo pravega spektra in jih namestimo le nekaj centimetrov nad vrhovi rastlin, prižgane pa naj bodo 14 do 16 ur na dan.
Močne in kompaktne sadike, ki so zrasle ob zadostni svetlobi, imajo bistveno boljše možnosti za uspešno rast po presajanju. Imajo krajše internodije, močnejša stebla in dobro razvit koreninski sistem. Takšne rastline se lažje uprejo stresu presajanja in se hitreje prilagodijo na zunanje pogoje, kar jim daje odličen začetek za dolgo in cvetočo sezono na vrtu.
Ali je preveč sonca lahko škodljivo?
Na splošno velja, da za metuljnice skorajda ni preveč sonca. Te rastline so izjemno dobro prilagojene na močno sončno pripeko in vročino. Vendar pa obstajajo določene okoliščine, v katerih lahko ekstremno močno sonce v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki povzroči nekaj težav. To se najpogosteje zgodi med vročinskimi valovi, ko se visoke temperature združijo s pomanjkanjem vlage v tleh.
V takšnih ekstremnih pogojih lahko opazimo, da rastline sredi dneva nekoliko ovenijo, tudi če so tla vlažna. To je naravni obrambni mehanizem, s katerim rastlina zmanjša izhlapevanje vode skozi liste. Običajno si rastlina čez noč, ko se temperature znižajo, popolnoma opomore. Če pa ovenelost vztraja tudi zjutraj, je to znak resnega pomanjkanja vode in rastlino je treba takoj zaliti.
Mlade, sveže presajene sadike so bolj občutljive na močno sonce. Če jih nismo pravilno utrdili pred presajanjem, lahko doživijo sončni ožig, ki se kaže kot bele ali rjave lise na listih. Zato je proces postopnega navajanja sadik na zunanje pogoje izjemno pomemben. Pri presajanju v vročem vremenu je priporočljivo, da mladim rastlinam v prvih nekaj dneh zagotovimo rahlo senčenje sredi dneva.
V zelo vročih podnebjih z izjemno močnim poletnim soncem lahko metuljnice celo cenijo kanček popoldanske sence. Lokacija, ki prejme polno dopoldansko sonce in je v najhujši vročini poznega popoldneva rahlo zasenčena, je lahko v takšnih razmerah idealna. Vendar pa za večino območij z zmernim podnebjem velja osnovno pravilo: več sonca pomeni več cvetov in bolj zdrave rastline.
