Svetloba je eden temeljnih in nepogrešljivih dejavnikov za uspešno rast in razvoj kitajskega cesarskega drevesa. Kot izrazito heliofilna oziroma sonceljubna rastlina pavlovnija za svojo bujno rast, razvoj velikih listov in obilno cvetenje nujno potrebuje polno sončno osvetlitev. Pomanjkanje svetlobe neposredno vpliva na proces fotosinteze, kar se odraža v počasnejši rasti, šibkejši vitalnosti in skromnejšem videzu. Razumevanje in upoštevanje visokih potreb te rastline po sončni energiji je ključno že pri izbiri lokacije za sajenje in predstavlja osnovo za vso nadaljnjo nego. Optimalna osvetlitev je pogoj, da bo drevo v polnosti razvilo svoj genetski potencial in nas razveseljevalo s svojo veličastno podobo.
Kitajsko cesarsko drevo za optimalen razvoj potrebuje najmanj šest, še bolje pa osem ur neposredne sončne svetlobe na dan. To pomeni, da ga je treba saditi na odprte, neovirane lege, kjer bo ves dan izpostavljeno sončnim žarkom. Južne, jugozahodne in zahodne lege so idealne, saj zagotavljajo največjo količino svetlobe, zlasti v popoldanskih urah. Izogibati se je treba sajenju v bližini visokih zgradb, gostih drevesnih sestojev ali na severni strani objektov, kjer bi bilo drevo večji del dneva v senci.
Fotosinteza, proces, s katerim rastline pretvarjajo sončno energijo v kemično energijo za svojo rast, je pri pavlovniji izjemno učinkovita, vendar le ob zadostni količini svetlobe. Veliki listi delujejo kot ogromni sončni kolektorji, ki lovijo svetlobo in proizvajajo sladkorje, potrebne za hitro rast debla, vej in korenin. V senci se ta proces močno upočasni. Drevo bo poskušalo pomanjkanje svetlobe nadomestiti z rastjo v višino, proti viru svetlobe, kar povzroči etiolacijo – steblo postane tanko, razpotegnjeno in šibko, listi pa so manjši in bolj bledi.
Pomanjkanje svetlobe ne vpliva le na rast, ampak tudi na cvetenje. Pavlovnija tvori cvetne brste na lanskih poganjkih, za njihov razvoj in kasnejše odpiranje pa je potrebna velika količina energije, ki jo drevo pridobi s fotosintezo. Drevesa, ki rastejo v polsenci ali senci, bodo cvetela zelo slabo ali pa sploh ne. Cvetovi bodo manjši, manj številni in manj izrazite barve. Zato je za ljubitelje čudovitih, dišečih spomladanskih cvetov izbira sončne lege absolutna prioriteta.
Tudi odpornost drevesa na bolezni in škodljivce je posredno povezana s količino svetlobe. Drevesa, ki rastejo na soncu, so običajno močnejša, bolj vitalna in imajo trdnejša tkiva, kar jih dela manj dovzetne za napade. V senčnih in vlažnih pogojih se listje počasneje suši, kar ustvarja idealne pogoje za razvoj glivičnih bolezni, kot je na primer pepelasta plesen. Dovolj sonca in dobro kroženje zraka sta torej ključna elementa preventivne zaščite rastlin.
Vpliv sence na različne faze rasti
Že v najzgodnejši fazi, pri kalitvi semen, svetloba igra ključno vlogo. Semena pavlovnije so fotoblastična, kar pomeni, da za kalitev potrebujejo svetlobo. Zato jih pri setvi ne smemo prekriti z zemljo, ampak jih le rahlo pritisnemo na površino substrata. Pomanjkanje svetlobe bo preprečilo kalitev ali pa bodo sejanci, ki bodo vseeno vzklili, šibki in nerazviti. Tudi mladi sejanci potrebujejo veliko svetlobe za svojo začetno rast in razvoj močnega koreninskega sistema.
Mlada drevesa v prvih letih po sajenju so še posebej odvisna od zadostne osvetlitve. V tem obdobju drevo vlaga vso energijo v hitro rast debla in razvoj osnovne strukture krošnje. Če mlado drevo raste v senci večjih sosedov, bo zaostajalo v rasti in se bo borilo za vsak žarek sonca. To vodi v razvoj deformirane, asimetrične krošnje in šibkega debla. Zato je pri načrtovanju zasaditev pomembno upoštevati končno velikost vseh rastlin in zagotoviti, da pavlovnija ne bo prehitro zasenčena s strani hitreje rastočih sosedov.
Pri odraslih drevesih, ki so že dosegla svojo polno višino, zgornji del krošnje običajno prejema dovolj sončne svetlobe. Težave pa lahko nastanejo v spodnjih delih krošnje, če je ta pregosta ali če drevo senčijo sosednji objekti. Spodnje veje, ki ne prejemajo dovolj svetlobe, bodo postopoma odmrle in se posušile, kar je naraven proces samočiščenja krošnje. S pravilnim obrezovanjem in redčenjem krošnje lahko izboljšamo prodiranje svetlobe tudi v notranje dele, kar prispeva k boljšemu zdravju in videzu celotnega drevesa.
V gozdarskem smislu, pri gojenju pavlovnije za les, je zagotavljanje svetlobe ključno za pridelavo kakovostnega, ravnega in dolgega debla brez vej. Drevesa se sadijo v dovolj gostem sklopu, da se medsebojno spodbujajo k rasti v višino (konkurenca za svetlobo). Hkrati pa gostota ne sme biti prevelika, da ne pride do prevelikega senčenja in zastoja v rasti. Sčasoma se izvajajo redčenja, s katerimi se odstranijo slabše rastoča drevesa in se preostalim zagotovi dovolj prostora in svetlobe za nadaljnji razvoj.
Načrtovanje lege glede na sončno pot
Pri izbiri idealne lokacije je pomembno razumeti, kako se sončna pot spreminja skozi dan in med letnimi časi. Zjutraj sonce vzhaja na vzhodu, se čez dan dviguje proti jugu in zvečer zahaja na zahodu. Južna stran vrta je zato tista, ki prejme največ sončne svetlobe čez cel dan. Posaditev drevesa na južno stran hiše (vendar na zadostni oddaljenosti) je pogosto odlična izbira. To ne zagotavlja le optimalnih pogojev za drevo, ampak lahko poleti z velikimi listi nudi tudi prijetno senco za hišo.
Vzhodna lega zagotavlja jutranje sonce, ki je manj intenzivno, a pomembno za zagon fotosinteze in hitro sušenje rose z listov. Zahodna lega nudi močno popoldansko sonce, ki je ključno za maksimalno proizvodnjo energije, vendar je lahko v vročih poletjih tudi vir stresa, če drevesu primanjkuje vode. Severna lega je najmanj primerna, saj prejme najmanj neposredne svetlobe in je večinoma v senci, kar za pavlovnijo ni sprejemljivo.
Poleg smeri neba je treba upoštevati tudi morebitne ovire, ki bi lahko metale senco na drevo. To so lahko stavbe, zidovi, ograje ali druga, višja drevesa. Pomembno je predvideti, kako se bo senca teh objektov premikala čez dan in skozi leto. Pozimi, ko je sonce nižje na nebu, so sence daljše in lahko sežejo dlje na vrt. Čeprav drevo pozimi miruje, je spomladansko in jesensko sonce, ko je sonce še vedno relativno nizko, ključno za njegovo rast.
Pred sajenjem je priporočljivo opazovati izbrano lokacijo ob različnih urah dneva in si zabeležiti, koliko ur je neposredno osončena. To preprosto opazovanje nam lahko prihrani veliko težav v prihodnosti. Upoštevati je treba tudi prihodnjo rast samega drevesa in rast sosednjih rastlin. Majhna sosednja sadika lahko čez nekaj let zraste v veliko drevo in začne senčiti našo pavlovnijo, zato je dolgoročno načrtovanje ključnega pomena.
Prilagajanje na svetlobne razmere in posledice
Čeprav pavlovnija najbolje uspeva na polnem soncu, lahko v določeni meri tolerira tudi rahlo polsenco, zlasti v zelo vročih podnebjih. Nekaj ur sence v najbolj vročem delu dneva lahko celo zmanjša stres zaradi vročine in pomanjkanja vode. Vendar pa bo vsako zmanjšanje količine svetlobe pod optimalno mejo šestih ur na dan neizogibno vodilo v počasnejšo rast in slabše cvetenje. Drevo bo preživelo, vendar ne bo doseglo svoje polne veličine in lepote.
Kadar je drevo posajeno na meji med soncem in senco, se bo njegova rast usmerila proti svetlobi. To lahko privede do asimetrične in nagnjene krošnje, kar ni estetsko in lahko dolgoročno ogrozi stabilnost drevesa. V takšnih primerih je mogoče z obrezovanjem nekoliko popraviti obliko, vendar je to le odpravljanje posledic, ne pa vzroka. Edina prava rešitev v primeru neustrezne lege je presaditev drevesa na bolj sončno mesto, kar pa je izvedljivo le pri mlajših in manjših drevesih.
V urbanih okoljih, kjer je prostor pogosto omejen in so sence zaradi stavb pogoste, je izbira prave mikro-lokacije še toliko bolj pomembna. Tudi majhen odprt prostor na dvorišču, ki je večji del dneva osončen, je lahko primeren. Treba pa je biti pozoren na odboj svetlobe od steklenih površin, ki lahko na določenih mestih ustvarijo ekstremno vročino in povzročijo ožige na listih. Iskanje ravnovesja med zadostno svetlobo in zaščito pred ekstremnimi pogoji je ključ do uspeha.
Če gojimo pavlovnijo z metodo kupičenja (coppicing) za pridelavo velikih okrasnih listov, so potrebe po svetlobi enako visoke, če ne še višje. Za razvoj tako velikih listnih plošč rastlina potrebuje ogromno energije. Vsako senčenje bo zmanjšalo velikost listov in podaljšalo stebla, kar bo uničilo želen estetski učinek. Zato je za ta način gojenja izbira najbolj osončene lege na vrtu brezkompromisna zahteva.
