Svetloba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na rast, zdravje in predvsem na cvetenje angleških pelargonij. Kot pri mnogih drugih cvetočih rastlinah je svetloba vir energije za fotosintezo, proces, s katerim rastlina proizvaja hrano, potrebno za vse življenjske funkcije. Pravilna količina in kakovost svetlobe neposredno vplivata na to, ali bo rastlina razvila močne poganjke, zdrave liste in, kar je najpomembneje, obilico velikih, barvitih cvetov, zaradi katerih jo tako cenimo. Razumevanje specifičnih svetlobnih potreb teh nekoliko bolj občutljivih pelargonij je ključno za uspeh, saj se njihove zahteve razlikujejo od zahtev bolj poznanih bršljank ali pokončnih pelargonij. Zagotavljanje optimalnih svetlobnih pogojev je temelj, na katerem gradimo vse ostale vidike nege.
Angleške pelargonije so rastline, ki ljubijo svetlobo, vendar so hkrati občutljive na premočno, neposredno sonce. Potrebujejo veliko svetle, a indirektne svetlobe za uspešno rast in cvetenje. To pomeni, da je idealna lokacija zanje tista, ki jim nudi vsaj šest ur močne svetlobe na dan, vendar jih ščiti pred žgočim opoldanskim soncem, še posebej v vročih poletnih mesecih. Neposredno sonce lahko povzroči opekline na njihovih občutljivih listih, ki se kažejo kot rjave, suhe lise, in povzroči, da cvetovi hitreje ovenijo.
Najboljša izbira za gojenje na prostem je zato lega, ki je osončena zjutraj ali pozno popoldne. Vzhodna stran, kjer rastlina prejme nežno jutranje sonce, ali zahodna stran, kjer je deležna popoldanskega sonca, ko to ni več tako močno, sta skoraj popolni. Južna lega je lahko premočna, razen če rastlini zagotovimo senčenje v najbolj vročem delu dneva, na primer z zaveso, senčnikom ali senco bližnjega drevesa. Pri gojenju v notranjih prostorih so idealne svetle okenske police, ki niso izpostavljene neposrednemu opoldanskemu žarčenju.
Poleg količine svetlobe je pomembna tudi njena kakovost. Za cvetenje je ključen spekter svetlobe, ki ga rastlina prejema. Naravna sončna svetloba vsebuje celoten spekter, ki ga rastlina potrebuje. Če rastline gojimo izključno v notranjih prostorih, kjer je naravne svetlobe premalo, jim lahko pomagamo z umetno osvetlitvijo. Uporaba rastnih luči s polnim spektrom lahko nadomesti pomanjkanje sončne svetlobe in spodbudi rastlino k cvetenju tudi v manj idealnih pogojih.
Količina svetlobe, ki jo rastlina potrebuje, je tesno povezana tudi z drugimi dejavniki nege, kot sta zalivanje in gnojenje. Rastlina, ki prejema veliko svetlobe, bo aktivneje rasla, opravljala več fotosinteze in posledično porabila več vode in hranil. Po drugi strani pa rastlina v senčni legi raste počasneje in potrebuje manj vode ter gnojil. Prilagajanje nege glede na svetlobne pogoje je ključno za ohranjanje ravnovesja in preprečevanje težav, kot je gnitje korenin zaradi prekomernega zalivanja v senci.
Prepoznavanje znakov pomanjkanja svetlobe
Rastlina nam s svojim videzom zelo jasno sporoča, ali so njene potrebe po svetlobi zadovoljene. Eden najzgodnejših in najbolj očitnih znakov pomanjkanja svetlobe je, da rastlina ne cveti ali pa so cvetovi redki in majhni. Čeprav je rastlina morda videti zdrava in ima veliko zelenih listov, za tvorbo cvetnih popkov preprosto nima dovolj energije, ki jo pridobi s fotosintezo. Če tvoja angleška pelargonija kljub pravilni negi ne cveti, je najverjetnejši vzrok prav pomanjkanje svetlobe.
Drug pogost simptom je etiolacija, kar pomeni, da rastlina razvije dolge, tanke in šibke poganjke z velikimi razmiki med listi. Rastlina se dobesedno “razteza” proti viru svetlobe v poskusu, da bi ga dosegla. Takšni poganjki so bledi, krhki in ne morejo nositi teže listov ali cvetov. Celotna rastlina izgubi svojo kompaktno, grmičasto obliko in postane redka ter neugledna.
Listi rastline, ki trpi zaradi pomanjkanja svetlobe, so pogosto manjši kot običajno in so bledo zelene barve namesto živahne, zdrave zelene. V hujših primerih lahko spodnji listi začnejo rumeneti in odpadati, saj jih rastlina “žrtvuje”, da bi ohranila energijo za mlajše liste, ki so bližje svetlobi. Rastlina je na splošno videti oslabela, brez vitalnosti in je bolj dovzetna za napade bolezni in škodljivcev.
Če opaziš katerega od teh znakov, je treba ukrepati. Postopoma prestavi rastlino na svetlejšo lokacijo. Izogibaj se nenadni selitvi iz globoke sence na neposredno sonce, saj bi to povzročilo šok in opekline. Rastlino nekaj dni privajaj na nove pogoje, tako da jo na svetlejšem mestu pustiš le nekaj ur na dan in postopoma podaljšuješ čas izpostavljenosti. Za izboljšanje oblike bo morda potrebno tudi obrezovanje izdolženih poganjkov, kar bo spodbudilo novo, bolj kompaktno rast.
Tveganja prekomerne izpostavljenosti soncu
Čeprav angleške pelargonije potrebujejo veliko svetlobe, je preveč neposrednega sonca lahko prav tako škodljivo kot premalo svetlobe. Najpogostejša posledica premočnega sonca so sončne opekline na listih. Te se kažejo kot bele, rumene ali rjave suhe lise na delih listov, ki so najbolj izpostavljeni soncu. Opečeno tkivo je mrtvo in si ne bo opomoglo, kar trajno kazi videz rastline. Opekline se lahko pojavijo tudi na cvetovih, ki postanejo rjavi in se posušijo.
Prekomerna izpostavljenost soncu in vročini povzroči, da rastlina doživi stres. V poskusu, da bi zmanjšala izgubo vode skozi liste, lahko začne veneti, tudi če je substrat dovolj vlažen. Robovi listov se lahko začnejo kodrati ali sušiti. Dolgoročna izpostavljenost premočnemu soncu lahko povzroči, da listi postanejo bledi, rumenkasti in izgubijo svojo bogato zeleno barvo, kar je znak razgradnje klorofila.
Zanimivo je, da lahko prevelika vročina, ki je pogosto povezana z močnim soncem, povzroči začasno prenehanje cvetenja. Angleške pelargonije so namreč občutljive na visoke temperature. Ko se temperature dvignejo nad 28-30 stopinj Celzija, lahko rastlina preide v fazo poletnega mirovanja, da bi ohranila energijo. Preneha tvoriti nove cvetne popke in včasih celo odvrže obstoječe. Cvetenje se ponovno začne, ko se temperature nekoliko znižajo, običajno proti koncu poletja.
Če opaziš znake sončnih opeklin ali stresa zaradi vročine, rastlino takoj premakni na bolj zaščiteno lokacijo. Zagotovi ji senco v najbolj vročem delu dneva, med 11. in 16. uro. Redno preverjaj vlažnost substrata, saj se na soncu zemlja veliko hitreje izsuši. Z zagotavljanjem pravega ravnovesja med svetlobo in zaščito boš omogočil, da bo tvoja rastlina ostala zdrava in lepa skozi celotno poletje.
Prilagajanje svetlobnih pogojev skozi leto
Potrebe po svetlobi se spreminjajo glede na letni čas, zato je pomembno, da lokacijo rastline prilagajamo skozi leto. Spomladi, ko sonce še ni tako močno, lahko rastlina prenaša več neposredne svetlobe. To je tudi čas, ko jo po prezimovanju postopoma privajamo na zunanje pogoje. Začnemo z nekaj urami jutranjega sonca in postopoma podaljšujemo čas izpostavljenosti. Spomladansko sonce je ključno za spodbujanje močne rasti in nastavljanje prvih cvetnih popkov.
Poleti, ko sonce doseže svojo največjo moč, je treba rastlino zaščititi pred opoldansko pripeko. Če je rastlina na južni ali zahodni strani, je nujno senčenje. To je še posebej pomembno v celinskem podnebju z vročimi in suhimi poletji. Rastline, posajene v temne lonce, so še bolj izpostavljene pregrevanju koreninskega sistema, zato jim senčenje koristi dvojno. Redno obračanje lonca zagotavlja, da so vse strani rastline enakomerno osončene, kar pripomore k simetrični rasti.
Jeseni, ko moč sonca popušča in se dnevi krajšajo, lahko rastlino ponovno prestavimo na bolj sončno mesto, če smo jo poleti senčili. Jesensko sonce ji bo pomagalo, da si nabere energijo in okrepi tkiva pred prihajajočo zimo. Dovolj svetlobe v jesenskem času je pomembno za zdravo prezimovanje. Preden rastlino prestavimo v notranjost, naj prejme čim več svetlobe, kolikor je mogoče.
Med zimskim prezimovanjem je svetloba ključnega pomena. Rastlino postavimo v najsvetlejši in hkrati najhladnejši prostor, ki ga imamo na voljo. Južno okno v neogrevanem prostoru je idealno. Čeprav rastlina miruje, še vedno potrebuje svetlobo za ohranjanje osnovnih življenjskih funkcij. Pomanjkanje svetlobe pozimi, še posebej v kombinaciji s previsoko temperaturo, je eden glavnih vzrokov za neuspešno prezimovanje. Če naravne svetlobe ni dovolj, je uporaba rastnih luči zelo priporočljiva.
