Svetloba je eden temeljnih pogojev za življenje rastlin, saj predstavlja vir energije za fotosintezo, proces, s katerim rastline pretvarjajo svetlobno energijo v kemično energijo za svojo rast in razvoj. Za angelsko trobento, rastlino bujne rasti in spektakularnega cvetenja, je zadostna količina svetlobe absolutno ključnega pomena. Njene potrebe po svetlobi so neposredno povezane z njenim tropskim poreklom, kjer je navajena na močno in dolgotrajno osončenost. Nezadostna osvetlitev je eden najpogostejših razlogov za slabo rast in, kar je za gojitelje najbolj razočarajoče, za izostanek cvetenja. Rastlina, ki ne prejme dovolj sonca, bo preprosto varčevala z energijo in je ne bo usmerjala v energetsko potratno tvorbo cvetov.
Optimalna lokacija za angelsko trobento je tista, ki ji zagotavlja vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe na dan. Jutranje in dopoldansko sonce sta idealna, saj nista tako močna in ne povzročata prekomernega stresa. Medtem ko rastlina obožuje sonce, pa je lahko v najhujši poletni vročini, zlasti v celinskem podnebju, opoldansko sonce premočno in lahko povzroči opekline na velikih, mehkih listih. Zato je lega, ki nudi nekaj sence ali zaščite v najbolj vročem delu dneva, pogosto najboljša izbira, ki združuje potrebo po obilici svetlobe z zaščito pred ekstremnimi pogoji.
Pomanjkanje svetlobe se na rastlini pokaže z zelo očitnimi znaki. Rast postane pretegnjena, saj se stebla podaljšujejo v iskanju svetlobe, kar imenujemo etiolacija. Internodiji, razdalje med listi na steblu, postanejo daljši, celotna rastlina pa je videti redka in šibka. Listi so lahko manjši kot običajno in svetlejše zelene barve, saj rastlina ne more proizvesti dovolj klorofila. Najbolj očiten znak pa je, kot že omenjeno, skromno ali popolnoma odsotno cvetenje, ne glede na to, kako skrbno jo zalivamo in gnojimo.
Nasprotno pa lahko tudi preveč neposredne, žgoče sončne svetlobe povzroči težave. Listi lahko postanejo bledi, rumenkasti ali dobijo ožgane, rjave robove. Rastlina hitreje izgublja vodo, kar poveča potrebo po zalivanju in tveganje za sušni stres, če nismo dovolj pozorni. Iskanje pravega ravnovesja med zadostno količino svetlobe za obilno cvetenje in zaščito pred premočnim soncem je ključ do gojenja zdrave in srečne angelske trobente, ki nas bo nagradila s svojo polno lepoto.
Optimalna osvetlitev za rast in cvetenje
Za doseganje bujne rasti in, kar je najpomembneje, obilnega cvetenja, angelska trobenta nujno potrebuje veliko sončne svetlobe. Idealno je, da je rastlina izpostavljena neposredni sončni svetlobi vsaj šest ur na dan. To ji zagotavlja dovolj energije za proces fotosinteze, ki je temelj za proizvodnjo sladkorjev, potrebnih za gradnjo novih tkiv – listov, stebel in seveda cvetov. Rastline, ki rastejo na polno osončenih legah, so običajno bolj kompaktne, močnejše in imajo bistveno več cvetnih nastavkov kot tiste, ki rastejo v senci.
Najboljša lega je običajno tista, ki je orientirana proti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu. Vzhodna lega, ki zagotavlja obilo jutranjega sonca, je prav tako zelo ugodna, saj rastlini omogoči, da se “napolni z energijo” na začetku dneva, preden nastopi najhujša vročina. Sončna svetloba ne vpliva le na količino cvetov, temveč tudi na njihovo kakovost. Cvetovi so na soncu pogosto bolj intenzivnih barv, rastlina pa je na splošno bolj zdrava in odporna na bolezni in škodljivce, saj sonce pomaga pri hitrem sušenju listja, kar preprečuje razvoj glivičnih obolenj.
Povezava med svetlobo in cvetenjem je neposredna. Tvorba cvetnih popkov je energetsko izjemno potraten proces, za katerega rastlina potrebuje presežek energije. Če rastlina prejema le toliko svetlobe, da zadosti svojim osnovnim potrebam po rasti listov in stebel, enostavno ne bo imela dovolj “goriva” za cvetenje. Zato se pogosto zgodi, da na videz zdrava in zelena rastlina, ki raste v polsenci, nikoli ne zacveti. Povečanje izpostavljenosti soncu je v takih primerih pogosto edini ukrep, ki je potreben za sprožitev cvetenja.
Pri gojenju v posodah imamo to prednost, da lahko lokacijo rastline prilagajamo glede na letni čas in opazovanje. Če opazite, da vaša angelska trobenta ne cveti, čeprav jo redno gnojite, je prva stvar, ki jo morate preveriti, ali prejema dovolj sonca. Poskusite jo prestaviti na bolj osončeno mesto in opazujte spremembe v nekaj tednih. Pogosto je že nekaj dodatnih ur neposrednega sonca na dan dovolj, da spodbudi rastlino k nastavljanju prvih cvetnih popkov.
Vpliv poldneve sence
Čeprav angelska trobenta obožuje sonce, je lahko neusmiljena opoldanska pripeka v vročih poletnih mesecih zanjo prevelik stres. To še posebej velja za rastline, ki rastejo v temnih posodah, saj se te na soncu močno segrejejo in lahko poškodujejo korenine. Močno opoldansko sonce povzroča tudi hitro izhlapevanje vode iz listov in substrata, kar lahko privede do nenadnega venenja, tudi če je bila rastlina zjutraj zalita. Zato je lokacija, ki nudi nekaj sence v najbolj vročem delu dneva (običajno med 12. in 15. uro), pogosto idealna.
Lahka, prekinjena senca, ki jo mečejo višja drevesa ali sosednje stavbe, lahko zaščiti liste pred sončnimi opeklinami. Opekline se kažejo kot bele ali rjave, izsušene lise na listih, ki so estetsko moteče in zmanjšujejo fotosintetsko površino. Popoldanska senca prav tako pomaga ohranjati vlago v substratu, s čimer se zmanjša potreba po zalivanju in zmanjša stres za rastlino. Rastlina, ki ni pod stalnim stresom zaradi vročine in izsuševanja, lahko več energije usmeri v rast in cvetenje.
Iskanje popolnega mesta je torej iskanje kompromisa. Cilj je zagotoviti čim več ur neposredne sončne svetlobe, predvsem dopoldanske, hkrati pa rastlino zaščititi pred najbolj brutalno vročino. Lega ob vzhodni steni hiše je pogosto odlična, saj rastlina prejme vse jutranje in dopoldansko sonce, popoldne pa je zaščitena s senco hiše. Tudi postavitev pod krošnjo visokega, a redkega drevesa lahko ustvari idealne pogoje filtrirane svetlobe.
Če nimate možnosti naravne sence, lahko v najhujši vročini uporabite tudi začasne rešitve. Senčilne mreže, ki se uporabljajo v vrtnarstvu, lahko razpnete nad rastlino in tako zmanjšate intenzivnost sončnih žarkov za 30-50 %. Tudi postavitev večje rastline ali vrtnega pohištva tako, da meče senco na angelsko trobento v popoldanskih urah, je lahko učinkovita rešitev. Sposobnost prilagajanja in opazovanja, kako se rastlina odziva na določeno lokacijo, je ključ do uspeha.
Gojenje v notranjih prostorih in dodatna osvetlitev
Gojenje angelske trobente skozi celo leto v notranjih prostorih je velik izziv, predvsem zaradi pomanjkanja zadostne naravne svetlobe. Svetloba, ki prodira skozi okna, je bistveno šibkejša od neposredne zunanje sončne svetlobe, saj steklo filtrira del svetlobnega spektra. Tudi če rastlino postavimo na najsvetlejšo okensko polico, bo verjetno prejela premalo svetlobne energije za obilno cvetenje. Rastlina bo morda preživela in rasla, vendar bo verjetno visoka, pretegnjena in z malo ali nič cvetovi.
Za uspešno gojenje in cvetenje v notranjih prostorih je skoraj vedno potrebna uporaba dodatne, umetne osvetlitve. Navadne žarnice niso primerne, saj ne oddajajo pravega spektra svetlobe, ki ga rastline potrebujejo za fotosintezo. Potrebne so posebne rastne luči, ki so zasnovane tako, da posnemajo sončno svetlobo. Na voljo so različne tehnologije, od fluorescenčnih sijalk (CFL) in metalhalogenidnih (MH) luči do najsodobnejših in energetsko najbolj učinkovitih LED luči polnega spektra.
Pri postavitvi umetne osvetlitve je treba paziti na pravilno razdaljo med lučjo in rastlino. Če je luč preblizu, lahko povzroči opekline, če je predaleč, pa njena učinkovitost močno pade. Sledite navodilom proizvajalca luči glede priporočene razdalje. Prav tako je pomembno zagotoviti zadostno trajanje osvetlitve, ki naj bi posnemalo dolg poletni dan. Običajno je potrebno 12 do 16 ur umetne svetlobe na dan, da se spodbudi cvetenje. Uporaba časovnika za avtomatizacijo vklapljanja in izklapljanja luči močno olajša ta proces.
Kljub najboljši umetni osvetlitvi je gojenje v zaprtih prostorih še vedno zahtevno. Potrebno je zagotoviti tudi dobro kroženje zraka, da se prepreči razvoj bolezni, in redno gnojenje, saj rastlina pod močnimi lučmi hitro raste in porablja hranila. Za večino gojiteljev je zato bolj praktična rešitev, da angelsko trobento gojijo zunaj v poletnih mesecih, pozimi pa jo prestavijo v hladen prostor za mirovanje, namesto da bi poskušali ohranjati aktivno rast skozi celo leto v notranjih prostorih.
Znaki pomanjkanja ali preobilja svetlobe
Rastlina nam s svojim videzom jasno sporoča, ali so njene svetlobne razmere ustrezne. Prepoznavanje teh znakov nam omogoča, da pravočasno ukrepamo in popravimo lokacijo. Najbolj očiten znak pomanjkanja svetlobe je pretegnjena rast (etiolacija). Rastlina se dobesedno razteza proti viru svetlobe, kar povzroči dolge, tanke in šibke poganjke z večjo razdaljo med posameznimi listi (internodiji). Takšna rastlina je nestabilna in se lažje poškoduje.
Drugi znak pomanjkanja svetlobe so bledi ali manjši listi. Ker rastlina nima dovolj energije za proizvodnjo klorofila, listi postanejo svetlo zeleni namesto bogato temno zeleni. Pogosto so tudi manjši, kot bi morali biti. Najbolj frustrirajoč znak pa je seveda izostanek cvetenja. Če vaša odrasla in sicer zdrava angelska trobenta ne cveti, je skoraj zagotovo krivec pomanjkanje neposredne sončne svetlobe. Premik na bolj sončno lokacijo bo v večini primerov rešil to težavo.
Po drugi strani pa lahko preveč intenzivne sončne svetlobe, zlasti pri rastlinah, ki niso postopoma navajene nanjo, povzroči sončne opekline. Na listih se pojavijo bele, rumene ali rjave suhe lise, zlasti na delih, ki so najbolj izpostavljeni soncu. Listi lahko postanejo tudi na splošno bledi, skoraj belkasti, kar je znak, da je klorofil poškodovan zaradi premočnega sevanja. Robovi listov se lahko začnejo kodrati in sušiti, rastlina pa je na splošno videti uvela in pod stresom.
Če opazite znake preobilja svetlobe, rastlino takoj premaknite na lokacijo, ki nudi več popoldanske sence, ali jo začasno zasenčite. Pomembno je, da so vse spremembe lokacije, bodisi na bolj sončno ali bolj senčno mesto, postopne. Nenadna sprememba iz sence na polno sonce bo skoraj zagotovo povzročila opekline, medtem ko bo nenaden premik v globoko senco povzročil odpadanje listov. Opazovanje in postopno prilagajanje sta ključ do iskanja popolne svetlobne točke za vašo rastlino.
