Portulak, znan po svoji skromnosti in odpornosti, je rastlina, ki ne potrebuje veliko pozornosti, ko gre za hranila. Izvira iz območij z revnimi, peščenimi tlemi, zato je prilagojen na pogoje, kjer je hranilnih snovi malo. To je ena njegovih ključnih lastnosti, ki jo mora upoštevati vsak vrtnar. Prekomerno gnojenje je ena najpogostejših napak pri gojenju portulaka, ki pogosto prinese več škode kot koristi. Namesto bujnega cvetenja lahko preveč hranil, še posebej dušika, spodbudi le rast mesnatih listov in stebel, medtem ko cvetovi ostanejo redki ali pa se sploh ne pojavijo. Zato je ključno razumeti, da je pri gnojenju portulaka zmernost ključ do uspeha.
Na splošno velja, da portulak, posajen na vrtni gredici, sploh ne potrebuje dodatnega gnojenja, če so tla povprečno rodovitna. Rastlina si bo potrebna hranila poiskala sama in bo uspevala v pogojih, ki so ji naravni. Dodajanje komposta ali drugih organskih gnojil ob sajenju je običajno povsem dovolj za celotno sezono. Preveč bogata, s humusom polna tla lahko celo negativno vplivajo na cvetenje, saj bo rastlina vso svojo energijo usmerila v vegetativno rast.
Drugače je pri portulaku, ki raste v posodah, cvetličnih koritih ali visečih košarah. V omejenem volumnu substrata se hranila sčasoma izčrpajo, saj jih rastlina porabi, del pa se jih izpere tudi z zalivanjem. V tem primeru je občasno dognojevanje priporočljivo, da se ohrani vitalnost rastline in spodbudi neprekinjeno cvetenje skozi celo poletje. Tudi tu pa je treba biti previden in se držati načela “manj je več”.
Pri izbiri gnojila se je treba izogibati tistim z visoko vsebnostjo dušika (N). Dušik je makrohranilo, ki primarno spodbuja rast zelenih delov rastline, kar pri portulaku ni naš glavni cilj. Namesto tega izberi gnojilo z uravnoteženim razmerjem dušika, fosforja (P) in kalija (K) ali pa takšno, kjer je poudarek na fosforju in kaliju. Fosfor je namreč ključen za razvoj korenin in cvetov, medtem ko kalij krepi splošno odpornost rastline in pripomore k intenzivnosti barv cvetov.
Izbira pravega gnojila
Pri odločanju, s čim gnojiti portulak, je pomembna sestava gnojila. Najboljša izbira so tekoča gnojila, ki so namenjena cvetočim rastlinam, kaktusom ali sukulentam. Ta gnojila imajo običajno nižjo koncentracijo dušika in višjo vsebnost fosforja in kalija, kar je idealno za spodbujanje cvetenja. Prednost tekočih gnojil je tudi v tem, da jih je enostavno odmerjati in redčiti, kar omogoča natančen nadzor nad količino hranil, ki jih rastlina prejme.
Več člankov na to temo
Pri uporabi tekočih gnojil je ključnega pomena, da jih vedno redčiš bolj, kot je navedeno v navodilih za večino cvetočih rastlin. Splošno priporočilo je, da uporabiš polovico ali celo samo četrtino priporočenega odmerka. S tem preprečiš prekomerno koncentracijo soli v substratu, ki bi lahko poškodovala občutljive korenine portulaka. Gnojilo vedno dodajaj vlažni zemlji, nikoli ne gnoji suhe rastline, saj lahko to povzroči opekline korenin. Najprej rastlino rahlo zalij z navadno vodo in šele nato z gnojilno mešanico.
Druga možnost so počasi sproščajoča gnojila v obliki granul ali palčk. Ta gnojila postopoma sproščajo hranila v tla skozi daljše obdobje, kar zmanjša potrebo po rednem dognojevanju. Če se odločiš za to vrsto gnojila, ga dodaj substratu ob sajenju. Izberi takšno, ki je namenjeno sukulentam ali pa ima nizko vsebnost dušika. Ena sama aplikacija ob začetku sezone je običajno dovolj za celotno obdobje rasti.
Izogibaj se uporabi svežega hlevskega gnoja ali drugih močnih organskih gnojil, ki so bogata z dušikom. Čeprav so ta gnojila odlična za vrtnine in druge na hranila zahtevne rastline, bodo pri portulaku povzročila več težav kot koristi. Če želiš izboljšati tla z organsko snovjo, raje uporabi zrel kompost, ki ima bolj uravnoteženo sestavo hranil in hkrati izboljšuje strukturo tal.
Kdaj in kako pogosto gnojiti
Čas in pogostost gnojenja sta odvisna predvsem od načina gojenja portulaka. Kot že omenjeno, portulak na vrtnih gredicah običajno ne potrebuje dodatnih hranil. Če so tla izjemno revna in peščena, lahko ob sajenju v zemljo vmešaš nekaj zrelega komposta, kar bo zadostovalo za celo sezono. Med rastjo dodatno gnojenje ni potrebno, razen če rastlina kaže očitne znake pomanjkanja hranil, kar je zelo redko.
Več člankov na to temo
Pri rastlinah v posodah je zgodba nekoliko drugačna. Z gnojenjem je najbolje začeti, ko se rastline dobro ukoreninijo in začnejo aktivno rasti, običajno nekaj tednov po sajenju. Vrhunec potreb po hranilih je v obdobju najbujnejšega cvetenja, ki traja od junija do konca avgusta. V tem času je priporočljivo dognojevanje z močno razredčenim tekočim gnojilom vsake tri do štiri tedne. To bo rastlini zagotovilo dovolj energije za nenehno nastavljanje novih cvetov.
Pomembno je, da z gnojenjem prenehaš proti koncu poletja, ko se dnevi začnejo krajšati in se rast upočasnjuje. Dodajanje hranil v tem obdobju je nepotrebno in lahko celo škoduje, saj spodbuja novo, nežno rast, ki bo ob prvem hladnejšem vremenu propadla. Pusti, da se rastlina postopoma pripravi na konec svojega življenjskega cikla.
Nikoli ne gnoji rastline, ki je pod stresom zaradi suše, vročine ali bolezni. Gnojilo je namenjeno podpori zdrave rasti, ne pa reševanju težav. Če je rastlina ovenela zaradi pomanjkanja vode, jo najprej zalij in počakaj, da si opomore, preden razmišljaš o gnojenju. Gnojenje oslabljene rastline lahko njen stres še poveča in pospeši njen propad.
Prepoznavanje znakov pomanjkanja in presežka hranil
Čeprav je portulak nezahteven, ti lahko z videzom sporoči, ali mu česa primanjkuje ali je česa preveč. Sposobnost prepoznavanja teh znakov ti omogoča, da pravočasno prilagodiš nego in ohraniš rastlino v optimalnem stanju. Najpogostejše težave so povezane s presežkom, ne s pomanjkanjem hranil, zato je treba biti pri interpretaciji znakov previden.
Pomanjkanje hranil je pri portulaku redko, a se lahko pojavi pri rastlinah, ki rastejo več let v isti, izčrpani zemlji v posodi. Splošni znaki vključujejo upočasnjeno rast, bledo zelene ali rumenkaste liste (kloroza) in slabotno cvetenje. Če rastlina kljub zadostni količini sonca in pravilnemu zalivanju ne cveti, je to lahko znak pomanjkanja fosforja. V tem primeru lahko enkratno dognojevanje z uravnoteženim gnojilom pomaga izboljšati stanje.
Veliko pogostejši problem je presežek hranil, zlasti dušika. Glavni simptom je bujna, temno zelena listna masa in zelo malo ali nič cvetov. Rastlina izgleda zdrava in močna, vendar ne izpolnjuje svojega osnovnega namena – cvetenja. Drugi znaki prekomernega gnojenja so lahko ožgani robovi listov, kar je posledica previsoke koncentracije soli v tleh, ali pa nenadno venenje in propad rastline zaradi poškodb korenin.
Če sumiš, da si rastlino preveč pognojil, takoj prenehaj z dodajanjem hranil. Če je rastlina v posodi, jo lahko poskusiš rešiti s spiranjem substrata. To storiš tako, da lonec postaviš pod tekočo vodo in pustiš, da voda teče skozi substrat približno 15-20 minut. S tem boš izpral odvečne soli in gnojila iz zemlje. Po spiranju pusti, da se zemlja dobro odcedi in osuši, preden ponovno zaliješ.
Vloga mikrohranil
Poleg osnovnih makrohranil (dušik, fosfor, kalij) rastline za zdravo rast potrebujejo tudi mikrohranila, kot so železo, magnezij, cink, baker in bor. Čeprav jih potrebujejo v zelo majhnih količinah, je njihova vloga ključna pri različnih fizioloških procesih, vključno s fotosintezo in tvorbo cvetov. Na srečo so ta mikrohranila običajno prisotna v zadostnih količinah v večini vrtnih tal in komercialnih substratov.
Pomanjkanje mikrohranil se pri portulaku redko pojavi. Najpogostejši znak pomanjkanja železa je kloroza, pri kateri listi porumenijo, medtem ko listne žile ostanejo zelene. To se običajno pojavi na najmlajših listih. Pomanjkanje magnezija se prav tako kaže z rumenenjem, vendar se običajno začne na starejših, spodnjih listih. Te težave so pogostejše pri gojenju v posodah in v tleh z neustreznim pH.
Če se odločiš za gnojenje, je najbolje uporabiti gnojilo, ki poleg NPK vsebuje tudi spekter mikrohranil. Kakovostna gnojila za cvetoče rastline ali sukulente običajno vsebujejo vse potrebne elemente, kar zagotavlja celovito prehrano rastline. S tem preprečiš morebitna neravnovesja, ki bi lahko nastala z uporabo gnojil, ki vsebujejo le osnovna makrohranila.
Pomembno je vedeti, da je dostopnost hranil v tleh močno odvisna od pH vrednosti. Portulak najbolje uspeva v rahlo kislih do nevtralnih tleh (pH med 5,5 in 7,0). V preveč alkalnih tleh (visok pH) lahko postanejo nekatera mikrohranila, kot je železo, rastlini nedostopna, tudi če so prisotna v tleh. Če opaziš znake pomanjkanja kljub gnojenju, je smiselno preveriti pH tal in ga po potrebi uravnati.
