Metuljnice so čudovit primer rastline, ki dokazuje, da več ni vedno boljše, še posebej ko gre za hranila. Ena izmed njihovih najbolj cenjenih lastnosti je prav skromnost, saj za bujno cvetenje ne potrebujejo bogatih, s hranili polnih tal. Pravzaprav prekomerno gnojenje, zlasti z dušikom, povzroči nasproten učinek od želenega: namesto obilice cvetov bomo dobili visoke, bujne rastline z veliko listja, a le redkimi cvetovi. Razumevanje te edinstvene lastnosti je ključno za uspešno gojenje in za to, da bomo v njihovi lepoti uživali v polnosti.
Te cvetlice so se razvile v okoljih, kjer tla niso bila posebej rodovitna, zato so se prilagodile na pogoje z manjšo vsebnostjo hranil. Njihov biološki mehanizem je naravnan tako, da jih rahlo pomanjkanje hranil spodbudi k reprodukciji, kar pri cvetlicah pomeni tvorbo cvetov in kasneje semen. Ko rastlina raste v preveč “udobnih” pogojih, z obilico dušika, vso svojo energijo usmeri v vegetativno rast, torej v razvoj stebel in listov, saj ne čuti potrebe po hitrem razmnoževanju. Zato je osnovno pravilo pri gnojenju metuljnic: manj je več.
Pred sajenjem je priporočljivo oceniti kakovost obstoječih vrtnih tal. V večini primerov povprečna vrtna zemlja vsebuje dovolj hranil za uspešno rast metuljnic skozi celotno sezono brez kakršnegakoli dodatnega gnojenja. Če so tla izrazito revna, peščena ali izčrpana od prejšnjih kultur, lahko ob pripravi gredice vmešamo manjšo količino dobro uležanega komposta. Kompost ne le da počasi sprošča uravnoteženo količino hranil, ampak tudi izboljša strukturo tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode.
Izogibati se je treba uporabi svežega hlevskega gnoja ali visoko koncentriranih dušikovih gnojil. Ta gnojila spodbujajo prehitro in bujno rast listne mase na račun razvoja cvetnih popkov. Če se kljub temu odločimo za uporabo mineralnih gnojil, izberemo takšna, ki imajo nizko vsebnost dušika (N) in višjo vsebnost fosforja (P) ter kalija (K). Takšna formulacija, pogosto označena kot gnojilo za cvetoče rastline ali plodovke, spodbuja razvoj korenin in cvetov, ne pa listja.
Vloga ključnih hranil pri rasti
Čeprav metuljnice ne potrebujejo veliko hranil, je za razumevanje njihovega razvoja koristno poznati vlogo treh glavnih makrohranil: dušika, fosforja in kalija. Dušik (N) je ključen za vegetativno rast, torej za razvoj stebel in listov. Je sestavni del klorofila, ki omogoča fotosintezo. Kot smo že omenili, je pri metuljnicah prevelika količina dušika problematična, saj povzroči bujno zelenje in malo cvetov. Pomanjkanje dušika, ki pa je pri metuljnicah redko problem, bi se kazalo v bledih, rumenkastih listih in šibki rasti.
Več člankov na to temo
Fosfor (P) igra ključno vlogo pri prenosu energije v rastlini, razvoju močnega koreninskega sistema in, kar je najpomembneje, pri tvorbi cvetnih popkov, cvetenju in razvoju semen. Gnojila z višjo vsebnostjo fosforja so zato na splošno bolj primerna za cvetoče rastline. Če metuljnice kljub zadostni sončni svetlobi slabo cvetijo, bi lahko bilo to posledica pomanjkanja fosforja v tleh, čeprav je to malo verjetno, saj rastlina ni velik porabnik tega elementa.
Kalij (K) je pomemben za splošno zdravje in odpornost rastline. Uravnava delovanje vode v rastlinskih celicah, pomaga pri fotosintezi in aktivira številne encime. Dovolj kalija v tleh pripomore k močnejšim steblom, večji odpornosti proti boleznim, suši in temperaturnim nihanjem. Uravnotežena oskrba s kalijem in fosforjem, ob nizki vsebnosti dušika, je idealna kombinacija za spodbujanje zdrave rasti in bogatega cvetenja metuljnic.
Poleg makrohranil rastline potrebujejo tudi mikrohranila, kot so železo, magnezij in bor, vendar v zelo majhnih količinah. V povprečni vrtni zemlji je teh elementov običajno dovolj. Težave s pomanjkanjem mikrohranil se lahko pojavijo le v skrajnih primerih, na primer pri zelo alkalnih tleh, kjer je dostopnost nekaterih elementov, kot je železo, zmanjšana. V takih primerih bi se pomanjkanje kazalo kot kloroza (rumenenje) med listnimi žilami na najmlajših listih.
Kdaj in kako gnojiti
Osnovno vodilo je, da metuljnic med rastno sezono praviloma ni potrebno gnojiti. Večina dela je opravljena že s pripravo tal pred sajenjem. Če so tla zelo slaba, lahko ob sajenju v sadilno jamo dodamo pest zrelega komposta ali žličko uravnoteženega organskega gnojila z počasnim sproščanjem. To bo rastlini zagotovilo dovolj hranil za začetno rast in razvoj. Pomembno je, da gnojilo dobro premešamo z zemljo, da ne pride v neposreden stik s koreninami.
Več člankov na to temo
Če med sezono opazimo, da so rastline kljub primerni oskrbi z vodo in soncem videti slabotne, imajo rumenkaste liste in ne cvetijo, lahko izjemoma posežemo po dognojevanju. V tem primeru uporabimo tekoče gnojilo, namenjeno cvetočim rastlinam, ki ima nizko vsebnost dušika. Ključno je, da gnojilo razredčimo na polovico ali celo četrtino priporočene koncentracije, navedene na embalaži. Enkraten nanos takega razredčenega gnojila je običajno dovolj, da spodbudi rastlino.
Prepoznavanje znakov prekomernega gnojenja je enako pomembno kot prepoznavanje pomanjkanja. Najbolj očiten znak je bujna, temno zelena listna masa in zelo malo ali nič cvetov. Rastline so lahko tudi višje in bolj krhke, zaradi česar so bolj dovzetne za lomljenje v vetru. Če opazimo takšne znake, takoj prenehamo z vsakršnim gnojenjem. Včasih lahko pomaga obilno zalivanje, da se odvečna hranila izperejo iz območja korenin, vendar je najboljša rešitev preventiva.
Za vrtnarje, ki prisegajo na naravne metode, obstaja več alternativ mineralnim gnojilom. Poleg komposta so odlični viri hranil tudi kompostni čaj ali razredčene koprivne in gabezove prevrelke. Tudi pri uporabi teh naravnih pripravkov velja zmernost. Gabezova prevrelka je na primer bogata s kalijem in je odlična za spodbujanje cvetenja, vendar jo je treba uporabljati močno razredčeno (običajno v razmerju 1:10 z vodo) in ne prepogosto.
Gnojenje metuljnic v posodah
Gojenje metuljnic v cvetličnih loncih in koritih zahteva nekoliko drugačen pristop k gnojenju v primerjavi z gojenjem na vrtu. Količina substrata v posodi je omejena, zato rastlina hitreje porabi razpoložljiva hranila. Poleg tega se hranila z vsakim zalivanjem postopoma izpirajo iz substrata. Zato rastline v posodah za ohranjanje bujnega cvetenja skozi celo sezono potrebujejo redno dognojevanje.
Najenostavnejši način je, da ob sajenju v substrat vmešamo gnojilo s počasnim sproščanjem. Takšna gnojila so oblikovana v obliki granul ali palčk, ki pod vplivom vlage in temperature postopoma sproščajo hranila v obdobju več mesecev. Izberemo gnojilo, ki je namenjeno cvetočim rastlinam, z razmerjem hranil, ki daje prednost fosforju in kaliju pred dušikom. En sam nanos ob sajenju pogosto zadostuje za celotno sezono.
Druga možnost je uporaba tekočih gnojil. Po približno štirih do šestih tednih od sajenja, ko rastlina porabi hranila, ki so bila prisotna v substratu, začnemo z rednim dognojevanjem. Uporabimo tekoče gnojilo za cvetoče rastline in ga dodajamo vodi za zalivanje vsake dva do štiri tedne. Tudi tukaj je priporočljivo, da gnojilo uporabimo v polovični koncentraciji od tiste, ki je navedena v navodilih, da se izognemo prekomernemu gnojenju.
Pomembno je, da rastlin v posodah nikoli ne gnojimo, ko je substrat popolnoma suh. To lahko povzroči ožig in poškodbe korenin. Vedno najprej rastlino zalijemo z navadno vodo, da se substrat navlaži, šele nato jo pognojimo z raztopino gnojila. Redno opazovanje rastlin nam bo pomagalo ugotoviti, ali je naš režim gnojenja ustrezen. Zdrave, kompaktne rastline z obilico cvetov so znak, da delamo pravilno.
Naravne alternative in organsko gnojenje
Za tiste, ki se izogibajo uporabi mineralnih gnojil, obstaja veliko naravnih in organskih možnosti za zagotavljanje potrebnih hranil metuljnicam. Kompost je nedvomno najboljši prijatelj organskega vrtnarja. Dobro uležan domač kompost je bogat z organsko snovjo in mikroorganizmi, ki izboljšujejo zdravje tal. Vmešan v tla pred sajenjem, kompost počasi sprošča uravnoteženo paleto hranil in izboljšuje strukturo tal, kar je idealno za metuljnice.
Kompostni čaj je odličen tekoči dodatek, ki ga lahko uporabimo za občasno dognojevanje, če se pokaže potreba. Pripravimo ga tako, da pest komposta namočimo v vedro vode za 24 do 48 ur, občasno premešamo in nato s tekočino zalijemo rastline. Kompostni čaj ne deluje le kot blago gnojilo, ampak vsebuje tudi koristne mikroorganizme, ki lahko pomagajo pri zaščiti rastlin pred boleznimi. Uporabljamo ga razredčenega in ne prepogosto.
Rastlinske prevrelke so še ena močna naravna alternativa. Gabezova prevrelka je še posebej cenjena, saj je bogata s kalijem, ki spodbuja cvetenje. Pripravimo jo tako, da liste gabez namočimo v vodo in pustimo vreti nekaj tednov. Ker ima zelo močan vonj, jo pripravljamo na oddaljenem delu vrta. Pred uporabo jo obvezno razredčimo z vodo v razmerju vsaj 1:10. Podobno lahko uporabimo tudi koprivno prevrelko, ki je bogatejša z dušikom, zato jo pri metuljnicah uporabljamo še bolj previdno in redkeje.
Uporaba lesnega pepela je lahko koristna na tleh, ki so revna s kalijem in imajo kisel pH. Pepel vsebuje veliko kalija in kalcija ter deluje alkalno. Uporabljamo ga zelo zmerno, saj lahko prevelika količina preveč dvigne pH tal in poškoduje rastline. Tanek posip pepela po tleh zgodaj spomladi je običajno dovolj. Pred uporabo pepela je smiselno preveriti pH tal, da se prepričamo, ali je takšen dodatek sploh potreben.
