Za bujno rast, sijoče temno zelene liste in dobro odpornost proti boleznim potrebuje lovorikovec redno oskrbo s hranili. Čeprav ni med najbolj požrešnimi rastlinami, bo občasno gnojenje bistveno pripomoglo k njegovemu zdravju in vitalnosti, še posebej, če raste v manj rodovitnih tleh ali v gostih živih mejah, kjer je konkurenca za hranila velika. Pravilno gnojenje ob pravem času in z ustreznim gnojilom je ključnega pomena, saj lahko tako pomanjkanje kot presežek hranil povzročita težave. Razumevanje osnovnih potreb lovorikovca po hranilih ti bo omogočilo, da svoji rastlini zagotoviš optimalne pogoje za rast in razvoj. Ta članek te bo popeljal skozi osnove hranil, izbiro gnojil in pravilne postopke gnojenja.
Osnovna hranila, ki jih potrebuje lovorikovec
Kot vse rastline tudi lovorikovec za svojo rast potrebuje tri glavna makrohranila: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Vsako od teh hranil ima specifično vlogo v razvoju rastline. Dušik je najpomembnejši za rast zelenih delov rastline – listov in stebel. Zadostna količina dušika zagotavlja bujno listje in intenzivno zeleno barvo. Pomanjkanje dušika se najprej pokaže kot bledenje in rumenenje starejših, spodnjih listov, saj rastlina mobilizira dušik iz starejših v mlajše dele.
Fosfor je ključen za razvoj močnega in zdravega koreninskega sistema. Poleg tega igra pomembno vlogo pri prenosu energije, cvetenju in tvorbi plodov. Čeprav lovorikovec ne gojimo zaradi cvetov ali plodov, je močan koreninski sistem osnova za stabilnost rastline ter učinkovito črpanje vode in drugih hranil. Pomanjkanje fosforja se lahko kaže v slabši rasti in včasih v vijoličastem odtenku listov.
Kalij, tretje ključno makrohranilo, prispeva k splošni vitalnosti in odpornosti rastline. Pomaga pri uravnavanju vodnega režima v rastlini, krepi celične stene in povečuje odpornost proti suši, mrazu, boleznim in škodljivcem. Zadostna preskrba s kalijem je še posebej pomembna pri pripravi rastline na zimo. Pomanjkanje kalija se pogosto kaže kot sušenje in rjavenje robov starejših listov.
Poleg teh treh glavnih hranil lovorikovec potrebuje tudi sekundarna hranila, kot so kalcij, magnezij in žveplo, ter številna mikrohranila v manjših količinah, kot so železo, mangan, cink in bor. V večini vrtnih tal so ta hranila prisotna v zadostnih količinah, a v določenih primerih, na primer pri zelo bazičnih (alkalnih) tleh, lahko pride do pomanjkanja, najpogosteje železa, kar povzroči listno klorozo (rumenenje listov med zelenimi žilami).
Izbira pravega gnojila
Na trgu je na voljo široka paleta gnojil, zato je izbira pravega lahko zmedena. Za lovorikovec so najprimernejša uravnotežena gnojila, namenjena grmovnicam, živim mejam ali zimzelenim rastlinam. Ta gnojila običajno vsebujejo makrohranila (N-P-K) v razmerju, ki je prilagojeno potrebam teh rastlin. Primer dobrega razmerja bi bil 10-10-10 ali podobno uravnotežena formula. Pomembno je, da gnojilo vsebuje tudi mikroelemente.
Najbolj priročna in pogosto priporočljiva so počasi sproščujoča granulirana gnojila. Ta gnojila postopoma sproščajo hranila v tla skozi daljše obdobje, običajno nekaj mesecev. To zagotavlja stalno in enakomerno prehrano rastline, hkrati pa zmanjšuje tveganje za “opekline” korenin, ki jih lahko povzroči prevelika koncentracija hitro delujočih gnojil. Gnojilo preprosto potresemo po tleh okoli rastline, ga rahlo vdelamo v površino in zalijemo.
Tekoča gnojila so druga možnost. Ta gnojila se zmešajo z vodo in se uporabljajo med zalivanjem. Delujejo hitreje kot granulirana gnojila, saj so hranila rastlini takoj na voljo. Primerna so za hitro odpravljanje znakov pomanjkanja hranil ali za gnojenje rastlin v loncih. Vendar pa je njihov učinek krajši, zato je treba postopek gnojenja pogosteje ponavljati, običajno na vsakih nekaj tednov med rastno sezono.
Za tiste, ki prisegajo na naravne metode, so odlična izbira organska gnojila. Kompost, dobro uležan hlevski gnoj, kostna moka ali različna organska granulirana gnojila ne le oskrbujejo rastlino s hranili, ampak tudi izboljšujejo strukturo tal, povečujejo njeno sposobnost zadrževanja vode in spodbujajo življenje koristnih mikroorganizmov v tleh. Organska gnojila delujejo počasneje, a dolgoročno prispevajo k zdravju celotnega vrtnega ekosistema.
Časovni razpored gnojenja skozi leto
Pravilen čas gnojenja je ključnega pomena za maksimalen učinek in preprečevanje morebitne škode. Glavno gnojenje lovorikovca je najbolje opraviti zgodaj spomladi, tik preden se začne nova rastna sezona, običajno v marcu ali aprilu. V tem času rastlina potrebuje največ energije za brstenje in razvoj novih poganjkov in listov. Spomladansko gnojenje s počasi sproščujočim gnojilom bo rastlini zagotovilo vsa potrebna hranila za celotno glavno rastno obdobje.
Če lovorikovec raste v zelo revnih, peščenih tleh ali če opaziš znake pomanjkanja hranil sredi poletja (npr. bledi listi, počasna rast), lahko opraviš še eno, manjše dognojevanje v zgodnjem poletju, najkasneje do konca junija. Uporabiš lahko manjšo količino granuliranega gnojila ali nekajkrat dognojiš s tekočim gnojilom. Pomembno je, da se izogibaš gnojenju v najhujši poletni vročini in suši, saj lahko to povzroči dodaten stres za rastlino.
Ključno pravilo, ki ga je treba upoštevati, je, da se izogibaš gnojenju v poznem poletju in jeseni, še posebej z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Gnojenje v tem času bi spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov, ki do zime ne bi imeli časa, da dovolj olesenijo. Takšni poganjki so izjemno občutljivi na zmrzal in bi pozimi verjetno propadli, kar bi rastlino po nepotrebnem izčrpalo in odprlo pot za bolezni.
Edina izjema od jesenskega gnojenja je uporaba posebnih jesenskih gnojil, ki imajo nizko vsebnost dušika in visoko vsebnost kalija. Kalij pomaga pri zorenju lesa, krepi celične stene in povečuje odpornost rastline na nizke temperature. Takšno gnojenje lahko opraviš septembra ali v začetku oktobra, da lovorikovcu pomagaš pri pripravi na zimske razmere. Vendar pa je spomladansko gnojenje še vedno najpomembnejše.
Organska gnojila in njihova uporaba
Uporaba organskih gnojil je odličen način za trajnostno in dolgoročno izboljšanje zdravja tal in prehrane lovorikovca. Najbolj osnovno in vsestransko organsko gnojilo je kompost. Zrel kompost je bogat vir hranil in organske snovi. Spomladi ga preprosto razporedi v nekaj centimetrov debeli plasti okoli osnove rastline in ga rahlo vdelaj v tla. Kompost ne le gnoji, ampak tudi izboljšuje strukturo tal, zadrževanje vlage in spodbuja delovanje koristnih mikroorganizmov.
Dobro uležan hlevski gnoj je še eno odlično organsko gnojilo, bogato z dušikom in drugimi hranili. Pomembno je, da uporabljaš le gnoj, ki je bil kompostiran vsaj šest mesecev do enega leta, saj svež gnoj lahko “opeče” korenine rastlin. Podobno kot kompost ga spomladi razporedi okoli rastline in vdelaj v tla. Obe organski gnojili delujeta tudi kot odlična zastirka, ki zavira rast plevela.
Poleg komposta in hlevskega gnoja obstajajo tudi druga specializirana organska gnojila, kot so kostna moka (vir fosforja), krvna moka (vir dušika) ali lesni pepel (vir kalija in mikroelementov). Vendar pa je pri uporabi teh gnojil potrebna previdnost, saj lahko prekomerna uporaba poruši ravnovesje hranil v tleh. Lesni pepel, na primer, močno zviša pH vrednost tal, kar za lovorikovec, ki ima rad rahlo kisla tla, ni vedno zaželeno.
Najboljši pristop je redno dodajanje komposta, ki postopoma in uravnoteženo sprošča širok spekter hranil. To ustvarja zdrava in živa tla, ki so osnova za zdrave rastline. Organska gnojila morda ne delujejo tako hitro kot mineralna, vendar je njihov učinek dolgotrajnejši in prispevajo k splošnemu zdravju tvojega vrta. Kombinacija organskega gnojenja in občasne uporabe mineralnih gnojil za odpravljanje specifičnih pomanjkljivosti je pogosto idealna rešitev.
Diagnosticiranje pomanjkanja hranil in ukrepanje
Čeprav bo redno gnojenje z uravnoteženim gnojilom preprečilo večino težav, je dobro znati prepoznati znake pomanjkanja posameznih hranil. Najpogostejši znak je spreminjanje barve listov. Splošno bledenje ali rumenenje listov, ki se začne na starejših, spodnjih delih rastline, običajno kaže na pomanjkanje dušika. V tem primeru bo hitro pomagalo gnojenje z gnojilom, bogatim z dušikom, na primer s tekočim gnojilom za listnate rastline.
Če listi postanejo rumeni, medtem ko listne žile ostanejo temno zelene, gre za klorozo. Ta pojav najpogosteje kaže na pomanjkanje železa. Do pomanjkanja železa pogosto ne pride zaradi njegove odsotnosti v tleh, temveč zato, ker ga rastlina v preveč bazičnih (alkalnih) tleh ne more absorbirati. Težavo lahko kratkoročno rešiš s škropljenjem listov z železovim kelatom, dolgoročno pa je treba znižati pH vrednost tal z dodajanjem kisle šote ali žvepla.
Pomanjkanje magnezija se prav tako kaže kot rumenenje listov med žilami, vendar se običajno pojavi na starejših listih in ima pogosto značilen vzorec v obliki črke V. To težavo lahko odpraviš z uporabo gnojil, ki vsebujejo magnezijev sulfat (grenko sol). Pomanjkanje kalija, kot že omenjeno, povzroči rjavenje in sušenje robov starejših listov, kar je mogoče odpraviti z uporabo gnojil z višjo vsebnostjo kalija.
Preden se odločiš za ciljano dodajanje posameznih hranil, je smiselno razmisliti o analizi tal. Profesionalna analiza tal ti bo dala natančen vpogled v sestavo in pH vrednost tvoje prsti ter priporočila za gnojenje. To je najbolj zanesljiv način za diagnosticiranje težav in preprečevanje ugibanja, ki bi lahko vodilo v nadaljnje neravnovesje hranil. Zdrava, dobro nahranjena rastlina je namreč najboljša obramba pred boleznimi in škodljivci.
