Redno obrezovanje in prirezovanje, pogosto imenovano tudi pinciranje ali ščipanje, je ključnega pomena za vzgojo gostih, košatih in lepo oblikovanih pisanih kopriv. Čeprav se morda zdi protislovno odstranjevati dele rastline, ta postopek spodbuja rast stranskih poganjkov, preprečuje prekomerno rast v višino in ohranja kompaktno obliko. Poleg oblikovanja obrezovanje služi tudi odstranjevanju cvetov, kar vso energijo rastline usmeri v razvoj njenih najlepših delov – pisanih listov. Z obvladovanjem te preproste, a izjemno učinkovite tehnike boš svoje pisane koprive spremenil v bujne in privlačne grmičke.
Glavni cilj prirezovanja je preprečiti apikalno dominanco, naravni pojav, pri katerem glavni vršni brst zavira rast stranskih brstov pod njim. Z odstranitvijo vršička se ta dominanca prekine, kar spodbudi speče brste v zalistjih spodnjih listov, da začnejo poganjati. To rezultira v dveh ali več novih stranskih poganjkih, kjer je bil prej le en, kar vodi v bistveno bolj gosto in polno rastlino. Ta postopek je treba začeti že pri mladih rastlinah, da se že od začetka spodbuja pravilna razvejanost.
Prvo prirezovanje je priporočljivo opraviti, ko mlada rastlina doseže višino približno 10 do 15 centimetrov. S prsti ali majhnimi, ostrimi škarjami preprosto odščipni ali odreži zgornji del glavnega stebla, tik nad parom listov. Iz zalistij tega para listov bosta nato zrasla dva nova poganjka. Ta postopek ponavljaj na novih stranskih poganjkih, ko ti dosežejo dolžino nekaj centimetrov, in nadaljuj skozi celotno rastno sezono, dokler ne dosežeš želene oblike in gostote.
Redno prirezovanje ne le izboljša videz rastline, ampak tudi preprečuje, da bi postala visoka, redka in olesenela. Pisane koprive, ki niso redno obrezovane, hitro zrastejo v višino, spodnji del stebla pa pogosto izgubi liste in postane gol. S krajšanjem poganjkov ohranjaš rastlino nižjo, bolj kompaktno in polno listov od osnove do vrha. To je še posebej pomembno pri sortah, ki so naravno nagnjene k hitri in visoki rasti.
Odrezane vršičke ni treba zavreči, saj so idealni za razmnoževanje. Vsak odrezan del, dolg vsaj nekaj centimetrov, lahko enostavno ukoreniniš v vodi ali substratu in tako vzgojiš nove rastline. Na ta način obrezovanje postane tudi učinkovit način za povečanje tvoje zbirke pisanih kopriv, kar je dodaten bonus te pomembne vrtnarske tehnike.
Odstranjevanje cvetov za bujnejše listje
Pisane koprive so cenjene predvsem zaradi svojih dekorativnih listov, ne zaradi cvetov, ki so običajno majhni, nevpadljivi in zbrani v modrikastih ali belih socvetjih. Čeprav je cvetenje naraven del življenjskega cikla rastline, je za gojitelje, ki želijo ohraniti estetsko vrednost listja, nezaželeno. Cvetenje namreč porabi veliko energije in hranil, ki bi jih rastlina sicer usmerila v rast in razvoj novih, večjih in bolj intenzivno obarvanih listov.
Ko pisana kopriva začne cveteti, se pogosto spremeni tudi njena rastna navada. Rastlina se lahko začne raztezati, medlistne razdalje se povečajo, novi listi pa postanejo manjši in manj barviti. To je zato, ker rastlina preusmeri svoje vire v reprodukcijo, torej v proizvodnjo semen, na račun vegetativne rasti. Z rednim odstranjevanjem cvetnih popkov preprečiš ta proces in ohraniš rastlino v vegetativni fazi, kar zagotavlja neprekinjeno rast lepih listov.
Cvetne popke je najbolje odstraniti takoj, ko jih opaziš, še preden se razvijejo v polno socvetje. Najlažje jih je prepoznati kot majhne, koničaste nastavke, ki se pojavijo na vrhu poganjkov. Preprosto jih odščipni s prsti ali odreži s škarjami. Redno pregleduj svoje rastline, še posebej v vrhuncu poletja, ko je nagnjenost k cvetenju največja, in sproti odstranjuj vse cvetne nastavke.
Čeprav obstajajo nekatere novejše hibridne sorte, ki so bile vzgojene tako, da cvetijo pozneje v sezoni ali sploh ne, je pri večini sort redno odstranjevanje cvetov nujen del nege. Ta preprost ukrep bo bistveno podaljšal estetsko vrednost tvojih rastlin in zagotovil, da bodo ostale goste, kompaktne in polne živahnih barv skozi celotno rastno obdobje.
Pomlajevalno obrezovanje
Starejše ali prezimljene rastline pisanih kopriv lahko sčasoma postanejo olesenele, redke in manj privlačne, z golimi stebli na spodnjem delu. V takih primerih je priporočljivo opraviti močnejše, pomlajevalno obrezovanje, da se spodbudi nova, sveža rast iz osnove rastline. Ta postopek je najbolje izvesti zgodaj spomladi, ko se rastlina prebuja iz zimskega mirovanja in ima dovolj energije za regeneracijo.
Pomlajevalno obrezovanje vključuje drastično skrajšanje vseh glavnih stebel rastline, pri čemer jih odrežeš nazaj na približno 10 do 15 centimetrov od tal. Čeprav se morda zdi drastično, bo ta postopek spodbudil rast novih, močnih poganjkov iz spečih očes na preostalih delih stebel ali neposredno iz koreninskega vratu. Rezultat bo popolnoma prenovljena, gostejša in bolj kompaktna rastlina.
Preden se odločiš za tako močno obrezovanje, se prepričaj, da je rastlina zdrava in ima dobro razvit koreninski sistem, saj bo le tako imela dovolj moči za ponovno rast. Po obrezovanju rastlino postavi na svetlo mesto in jo zmerno zalivaj, dokler se ne pojavijo novi poganjki. Ko se začne nova rast, lahko začneš tudi z rednim gnojenjem, da podpreš razvoj novih listov.
Ta tehnika je še posebej uporabna za rastline, ki si jih uspešno prezimil v notranjih prostorih in so se čez zimo pretegnile zaradi pomanjkanja svetlobe. Spomladansko pomlajevalno obrezovanje jim bo dalo nov zagon in jih pripravilo na bujno rast v prihajajoči sezoni na prostem. Ne boj se eksperimentirati z obrezovanjem, saj so pisane koprive zelo odporne in dobro prenašajo tudi močnejše rezi.
Obrezovanje za specifične oblike
Z namenskim in premišljenim obrezovanjem lahko pisane koprive oblikuješ v različne zanimive oblike, kot so majhna drevesca (standardi) ali goste krogle. Vzgoja pisanih kopriv v obliki drevesca zahteva potrpežljivost in redno obrezovanje že od samega začetka. Začneš z mlado rastlino z enim močnim, ravnim steblom, s katerega sproti odstranjuješ vse stranske poganjke, dokler deblo ne doseže želene višine.
Ko deblo doseže želeno višino, odščipneš vršiček, da spodbudiš rast stranskih poganjkov na vrhu, ki bodo tvorili krošnjo. Te stranske poganjke nato redno prirezuješ, da spodbudiš nadaljnjo razvejanost in oblikuješ gosto, zaobljeno krošnjo. Spodnji del debla mora ostati brez listov in poganjkov, zato jih redno odstranjuj. Takšno drevesce potrebuje oporo, da se deblo ne ukrivi ali zlomi.
Za oblikovanje v gosto kroglo ali polkroglo, kar je priljubljeno pri sajenju v lonce in košare, je ključno zelo pogosto in redno prirezovanje vseh poganjkov. Že pri mladi rastlini začni s ščipanjem vršičkov in nato redno krajšaj vse nove poganjke, da ohraniš zaobljeno obliko. S tem preprečiš, da bi posamezni poganjki prerasli ostale in pokvarili simetrijo.
Obrezovanje se lahko uporablja tudi za usmerjanje rasti pri kombiniranih zasaditvah. Če pisana kopriva raste preveč agresivno in prerašča sosednje, manjše rastline, jo lahko z rednim obrezovanjem držiš pod nadzorom. Odstranjuješ poganjke, ki rastejo v smeri drugih rastlin, in s tem ohranjaš ravnovesje in lep videz celotne zasaditve. S spretnim obrezovanjem postaneš pravi kipar svojih rastlin.
Orodje in tehnike za pravilno obrezovanje
Za obrezovanje pisanih kopriv ne potrebuješ posebnega orodja, saj so njihova stebla mehka in sočna. Za prirezovanje vršičkov in odstranjevanje cvetov sta pogosto dovolj kar palec in kazalec, s katerima enostavno odščipneš neželen del. Ta metoda je hitra, preprosta in ne poškoduje rastline, če jo izvedeš pravilno.
Pri obrezovanju debelejših ali bolj olesenelih stebel je priporočljiva uporaba majhnih, ostrih škarij za zelišča ali bonsaj, ali pa ostrega noža. Uporaba ostrega orodja zagotavlja čist rez in preprečuje mečkanje tkiva, kar zmanjšuje tveganje za okužbe. Po vsaki uporabi, še posebej, če si obrezoval bolno rastlino, orodje očisti in razkuži z alkoholom, da preprečiš prenos bolezni.
Vedno reži tik nad parom listov ali nad kolencem (nodijem), saj bodo iz zalistij teh listov zrasli novi poganjki. Če pustiš predolg kos stebla nad listi, se bo ta del posušil in je lahko vstopna točka za bolezni. Pravilen rez je narejen približno pol centimetra nad listnim parom.
Pri obrezovanju vedno upoštevaj naravno obliko in rastno navado rastline ter si poskušaj predstavljati, kako bo rastlina videti po tem, ko bodo zrasli novi poganjki. Cilj ni le skrajšati rastlino, ampak jo oblikovati tako, da bo čim bolj polna in estetsko privlačna. Z redno prakso boš razvil občutek za to, kje in kdaj rezati, da dosežeš najboljše rezultate.
