Obrezovanje je eno tistih vrtnarskih opravil, ki se ga mnogi lotevajo z nekaj strahu, a je pri svilni akaciji ključnega pomena za ohranjanje zdravja, varnosti in estetske vrednosti drevesa. Čeprav bo drevo raslo tudi brez poseganja s škarjami, pravilno in premišljeno obrezovanje pomaga oblikovati močno strukturo, spodbuja bogatejše cvetenje in preprečuje številne težave. Svilna akacija s svojo naravno dežnikasto obliko in razmeroma hitro rastjo dobro prenaša rez, kar nam omogoča, da njeno obliko prilagodimo svojim željam in potrebam prostora. Z razumevanjem osnovnih načel obrezovanja boš lahko samozavestno prijel za orodje in svojemu drevesu zagotovil dolgo, zdravo in lepo prihodnost.
Zakaj in kdaj obrezovati
Obrezovanje svilne akacije ima več pomembnih ciljev. Prvi in najpomembnejši je ohranjanje zdravja drevesa. Z rednim odstranjevanjem odmrlih, bolnih ali poškodovanih vej preprečimo vdor bolezni in škodljivcev skozi rane. Odmrle veje so nevarne tudi zato, ker lahko ob močnejšem vetru padejo in povzročijo škodo ali poškodbe. Drugi cilj je oblikovanje močne in stabilne strukture. Svilna akacija je nagnjena k razvoju več debel in šibkih, ostrih kotov med vejami, ki se lahko kasneje razcepijo. S pravilnim vzgojnim rezom v mladosti usmerimo rast v eno glavno deblo in spodbujamo razvoj močnih, širokih vejnih kotov.
Tretji cilj je estetski – z obrezovanjem ohranjamo in poudarjamo njeno lepo, dežnikasto obliko krošnje. Odstranjujemo veje, ki rastejo navznoter, se križajo ali kazijo splošno podobo. Z dvigovanjem krošnje, torej z odstranjevanjem spodnjih vej, lahko ustvarimo prostor pod drevesom za posedanje ali hojo. Obrezovanje prav tako spodbuja cvetenje. Ker svilna akacija cveti na letošnjih poganjkih, lahko s krajšanjem lanskih vej spodbudimo rast novih, cvetočih poganjkov in tako dosežemo bolj obilno cvetenje.
Najboljši čas za večje strukturno obrezovanje je v obdobju mirovanja, torej pozno pozimi ali zelo zgodaj spomladi, preden drevo začne odganjati. V tem času je drevo brez listov, kar omogoča dober pregled nad strukturo vej. Poleg tega je pretok sokov minimalen, zato je stres za drevo manjši, rane pa se bodo spomladi z začetkom rasti hitro začele celiti. V tem času je tudi manjša nevarnost okužb skozi sveže rezi.
Manjše korekcije, kot je odstranjevanje manjših odmrlih vejic ali “vodnih poganjkov” (tankih, navpičnih poganjkov, ki rastejo iz debla ali večjih vej), lahko opravljamo kadarkoli med letom. Poleti, po koncu glavnega cvetenja, lahko opravimo tudi rahlo krajšanje, da ohranimo urejeno obliko. Izogibaj se močnemu obrezovanju jeseni, saj lahko spodbudi novo rast, ki bo občutljiva na zmrzal.
Orodje in tehnike pravilnega reza
Za uspešno obrezovanje je ključna uporaba pravega in dobro vzdrževanega orodja. Za tanjše veje (do premera 2 cm) zadoščajo ročne vrtnarske škarje. Za debelejše veje (do premera 5 cm) uporabimo škarje z dolgimi ročaji (vzvodne škarje), ki omogočajo večjo moč. Za veje, debelejše od 5 cm, pa je nujna uporaba ostre vejevne žage. Ne glede na orodje je najpomembneje, da je ostro in čisto. Topo orodje cepi in trga tkivo, kar povzroča večje rane, ki se težje celijo in so bolj dovzetne za okužbe. Pred uporabo in med premikanjem z enega drevesa na drugo orodje vedno razkuži z alkoholom ali drugim razkužilom.
Tehnika reza je izjemno pomembna. Pri krajšanju vej vedno reži tik nad brstom, ki je obrnjen navzven, v smer, v katero želiš, da raste nov poganjek. Rez naj bo poševen, obrnjen stran od brsta, da voda odteka in se ne nabira na njem. Pri odstranjevanju celotne veje je ključno, da ne poškoduješ vejnega ovratnika. To je zadebeljen del na stiku veje z deblom ali večjo vejo, ki vsebuje specializirana tkiva za hitro celjenje ran. Reži tik za vejnim ovratnikom, ne pa poravnano z deblom. Če pustiš predolg štrcelj, bo ta odmrl in postal vstopna točka za bolezni. Če pa zarežeš v vejni ovratnik, ustvariš veliko rano, ki se zelo počasi celi.
Pri odstranjevanju večjih, težjih vej uporabi tehniko treh rezov, da preprečiš trganje lubja. Najprej zareži približno 20-30 cm od debla na spodnji strani veje, približno do četrtine debeline. Nato zareži na zgornji strani veje, nekaj centimetrov dlje od prvega reza, in žagaj, dokler se veja ne odlomi pod lastno težo. Spodnji rez bo preprečil, da bi se lubje strgalo po deblu. Na koncu previdno odžagaj preostali štrcelj tik za vejnim ovratnikom.
Po rezu večjih vej ni potrebno uporabljati premazov za rane. Raziskave so pokazale, da ti premazi pogosto bolj škodijo kot koristijo, saj lahko zadržujejo vlago in ustvarjajo idealne pogoje za razvoj gliv. Drevo ima lastne mehanizme za zaščito in celjenje ran. Najpomembneje je, da je rez gladek, čist in na pravem mestu.
Vzgojni rez mladega drevesa
Vzgojni rez v prvih nekaj letih po sajenju je ključen za razvoj močne in lepo oblikovane svilne akacije. Cilj je vzpostaviti eno samo, močno osrednje deblo in razviti dobro razporejene ogrodne veje s širokimi, močnimi koti. Ko posadiš mlado sadiko, jo pusti eno leto pri miru, da se dobro ukorenini. Prvo obrezovanje opravi naslednjo zimo. Izberi najmočnejši in najbolj pokončen poganjek za bodoče deblo in odstrani vse konkurenčne poganjke, ki rastejo preblizu ali pod preveč ostrim kotom.
V naslednjih nekaj letih nadaljuj z oblikovanjem. Postopoma odstranjuj spodnje veje, da dvigneš krošnjo na želeno višino. Tega ne naredi vse naenkrat; vsako leto odstrani le nekaj najnižjih vej. Te spodnje veje v mladosti pomagajo pri debeljenju debla, zato jih je smiselno puščati nekaj časa. Ko se odločiš za ogrodne veje, izberi 3 do 5 močnih, dobro razporejenih vej, ki rastejo v različne smeri okoli debla. Idealno je, da so med njimi navpične razdalje vsaj 15-20 cm.
Pazi na razvoj vej, ki rastejo pod preveč ostrim kotom glede na deblo. Takšna prirastišča so šibka in se lahko kasneje, ko se veja odebeli, pod težo listja, cvetov, dežja ali snega, razcepijo in povzročijo veliko škodo. Takšne veje je najbolje odstraniti, dokler so še mlade. Prav tako odstranjuj vse veje, ki rastejo navznoter proti sredini krošnje, ali tiste, ki se križajo in drgnejo ob druge veje.
Cilj vzgojnega reza ni zmanjšati velikost drevesa, ampak usmerjati njegovo rast v močno in trajno strukturo. Z doslednim in premišljenim obrezovanjem v mladosti si boš prihranil veliko dela in težav v prihodnosti. Ko je osnovna struktura drevesa vzpostavljena, kar običajno traja 3 do 5 let, postane obrezovanje lažje in se osredotoči predvsem na vzdrževanje.
Vzdrževalni rez odraslega drevesa
Ko svilna akacija doseže želeno velikost in obliko, preidemo na vzdrževalni rez. Ta se opravlja redno, običajno vsako leto ali vsaki dve leti, in je manj drastičen kot vzgojni rez. Glavni cilj je ohranjanje zdravja, varnosti in estetske oblike drevesa. Vzdrževalni rez opravljamo pozno pozimi, ko je drevo v mirovanju. Najprej natančno preglej celotno krošnjo in poišči vse odmrle, bolne ali zlomljene veje ter jih odstrani. To je najpomembnejši del vzdrževalnega reza.
Nato se osredotoči na zračenje krošnje. Odstrani veje, ki so se začele križati ali rasti preveč na gosto. Z redčenjem krošnje omogočiš boljši pretok zraka in prodiranje sončne svetlobe v notranjost. To zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni in zagotavlja, da tudi listi v notranjosti krošnje dobijo dovolj svetlobe za fotosintezo. Pri redčenju vedno odstrani celotno vejo nazaj do njenega izvora ali do večje stranske veje.
Svilna akacija je nagnjena k tvorbi tako imenovanih “vodnih poganjkov” – tankih, šibkih, navpičnih poganjkov, ki izraščajo iz starejšega lesa na deblu ali večjih vejah. Te poganjke redno odstranjuj, saj ne prispevajo k strukturi drevesa, ne cvetijo in le jemljejo energijo. Lahko jih odstraniš kadarkoli med letom, saj so običajno mehki in jih je enostavno odrezati ali celo odtrgati, dokler so mladi.
Pri vzdrževalnem rezu lahko tudi nadzoruješ končno velikost drevesa. Če drevo postaja preveliko za svoj prostor, lahko skrajšaš najdaljše veje. Pri tem vedno reži nazaj do močne stranske veje, ki je obrnjena v želeno smer rasti. Izogibaj se “obglavljanju” vej, torej rezanju na poljubni točki, saj to povzroči rast gostega šopa šibkih poganjkov in uniči naravno obliko drevesa. Pravilno krajšanje ohranja naravno strukturo in videz.
Posebni primeri: pomlajevanje in sanacija
Včasih se srečamo s starejšimi, zanemarjenimi drevesi, ki potrebujejo bolj drastičen poseg. Pomlajevalni rez se uporablja za obnovo vitalnosti in oblike pri drevesih, ki so postala pregosta, imajo veliko odmrlega lesa ali so izgubila svojo lepo obliko. To je drastičen poseg, ki ga je treba izvajati previdno in po možnosti razdeliti na več let, da ne povzročimo prevelikega stresa za drevo. V prvem letu odstrani vse odmrle in bolne veje ter približno tretjino najstarejših, najšibkejših ogrodnih vej.
V naslednjih dveh do treh letih postopoma odstranjuj preostale stare veje in hkrati selekcioniraj nove, močne poganjke, ki bodo tvorili novo, pomlajeno krošnjo. Takšen rez bo spodbudil močno rast novih poganjkov. Pomembno je, da te poganjke redčiš in usmerjaš, da se ne razvije pregosta in šibka struktura. Čeprav bo drevo po prvem rezu videti precej golo, bo kmalu odgnalo na novo in si sčasoma opomoglo.
Sanacijski rez je potreben po poškodbah, ki jih povzročijo neurja, sneg ali druge nesreče. Glavni cilj je odstraniti vse zlomljene in poškodovane dele ter vzpostaviti varno stanje. Vse zlomljene veje odreži do zdravega lesa, pri čemer poskušaj narediti čim bolj gladke reze. Če je poškodovan vrh drevesa ali večja ogrodna veja, bo morda treba na novo oblikovati krošnjo iz preostalih vej.
Pri večjih poškodbah ali pri obrezovanju zelo velikih, starih dreves je včasih najbolje poklicati na pomoč strokovnjaka – certificiranega arborista. Arboristi imajo znanje, izkušnje in opremo za varno in pravilno obrezovanje velikih dreves. Napačen rez na velikem drevesu je lahko nevaren in lahko povzroči nepopravljivo škodo. Investicija v strokovno storitev se v takih primerih dolgoročno vedno obrestuje.
