Obrezovanje je eno najpomembnejših opravil pri negi spečega hibiskusa, ki pomembno vpliva na njegovo obliko, gostoto, zdravje in predvsem na obilnost cvetenja. Ker ta rastlina cveti na novo zraslih, enoletnih poganjkih, z rednim krajšanjem spodbujamo rast novih vej, s tem pa tudi večje število cvetov. Poleg tega z obrezovanjem ohranjamo želeno velikost in obliko grma, preprečujemo, da bi postal razpotegnjen in redek, ter izboljšujemo kroženje zraka v notranjosti krošnje, kar zmanjšuje tveganje za bolezni. Pravilno in pravočasno obrezovanje je torej ključ do vitalnega in bogato cvetočega primerka.
Glavni cilj obrezovanja je spodbuditi razvejanje. Vsakič, ko odrežemo vrh poganjka, s tem spodbudimo razvoj stranskih brstov, ki se nahajajo nižje na steblu. Iz teh brstov bodo zrasli novi poganjki, kar bo naredilo grm bolj gost in košat. Ker se cvetovi razvijejo na koncih teh novih poganjkov, večje število poganjkov pomeni tudi večje število cvetov. Brez obrezovanja bi rastlina rasla pretežno v višino, postala bi dolga in olesenela, cvetela pa bi le na nekaj vršičkih.
Obrezovanje ima tudi pomembno sanitarno vlogo. Z njim odstranjujemo vse odmrle, poškodovane ali bolne veje, ki so lahko vir okužb in zatočišče za škodljivce. Prav tako odstranjujemo veje, ki rastejo navznoter, se križajo ali drgnejo druga ob drugo. S tem odpremo krošnjo, kar omogoča boljše prodiranje svetlobe in zraka do vseh delov rastline. To je ključnega pomena za preprečevanje glivičnih bolezni, kot je pepelasta plesen, ki uspevajo v vlažnih in zatišnih pogojih.
Poleg tega nam obrezovanje omogoča, da rastlino oblikujemo po svojih željah. Speči hibiskus lahko gojimo kot naraven, razvejan grm ali pa ga z rednim prirezovanjem oblikujemo v bolj formalno obliko, na primer v drevesce z deblom. Ne glede na izbrani slog, je pomembno, da z obrezovanjem ohranjamo ravnovesje in sorazmerno obliko rastline ter nadzorujemo njeno končno velikost, še posebej pri gojenju v loncih, kjer je prostor omejen.
Kdaj je najboljši čas za obrezovanje
Čas obrezovanja je ključnega pomena in je odvisen od namena rezi. Glavno, močnejše obrezovanje je najbolje opraviti pozno pozimi ali zgodaj spomladi, tik preden se začne nova rastna sezona. V tem času je rastlina še v fazi mirovanja, zato je rez zanjo manjši stres. Obrezovanje v tem obdobju bo spodbudilo močan odgon novih poganjkov, ki bodo imeli vso sezono na voljo za rast, utrditev in cvetenje.
Močnejšemu obrezovanju sredi poletja se je bolje izogibati, saj bi s tem odstranili veliko cvetnih nastavkov in zmanjšali cvetenje v tekoči sezoni. Vendar pa lahko skozi vso rastno sezono, od pomladi do jeseni, izvajamo lažje, vzdrževalno obrezovanje. To vključuje sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov, krajšanje posameznih predolgih poganjkov, ki kazijo obliko, in odstranjevanje šibkih ali navznoter rastočih vejic. To tako imenovano “pinciranje” ali vršičkanje spodbuja dodatno razvejanje in podaljšuje obdobje cvetenja.
Jeseni, preden rastlino preselimo v notranje prostore na prezimovanje, je priporočljivo opraviti rahlo obrezovanje. Rastlino skrajšamo za približno tretjino, da zmanjšamo njeno velikost in olajšamo namestitev v prostoru. Odstranimo tudi vse šibke, tanke poganjke in morebitne poškodovane veje. S tem zmanjšamo listno maso, ki bi pozimi v slabših svetlobnih pogojih verjetno tako ali tako odpadla, in zmanjšamo tveganje za prenos škodljivcev.
Nikoli ne obrezujemo pozno jeseni na prostem, če bo rastlina ostala zunaj (v podnebjih brez zmrzali), saj bi s tem spodbudili rast novih, nežnih poganjkov, ki bi jih poškodovala zimska hladnost. Prav tako se izogibamo rezi v obdobjih ekstremne vročine ali suše, saj je rastlina takrat pod stresom in bi težje celila rane. Vedno izberemo dan s suhim vremenom, da zmanjšamo možnost okužbe ran.
Tehnike obrezovanja
Osnovno pravilo pri obrezovanju je uporaba ostrega in čistega orodja. Za tanjše veje zadostujejo vrtnarske škarje, za debelejše pa žagica. Orodje pred uporabo in med delom, če prehajamo z ene rastline na drugo, razkužimo z alkoholom ali varikino, da preprečimo prenos bolezni. Rez mora biti gladek in čist, brez cefranja tkiva, saj se takšne rane hitreje celijo.
Rez vedno naredimo približno 5-6 milimetrov nad brstom ali listnim kolencem. Pomembno je, da je brst, nad katerim režemo, obrnjen navzven, stran od središča grma. To bo spodbudilo rast novega poganjka v želeno smer, torej navzven, kar pripomore k bolj odprti in zračni obliki krošnje. Rez naj bo rahlo poševen, obrnjen stran od brsta, da voda lažje odteka in se ne nabira na rani.
Pri močnejšem spomladanskem obrezovanju lahko grm skrajšamo za tretjino ali celo polovico njegove višine. To se morda zdi drastično, vendar se bo rastlina hitro odzvala z bujno novo rastjo. To je še posebej pomembno pri starejših rastlinah, ki so postale olesenele in redke v spodnjem delu. Takšna pomladitvena rez bo spodbudila rast novih poganjkov iz osnove in pomladila celoten grm.
Med rastno sezono izvajamo tehniko, imenovano vršičkanje. To pomeni, da s prsti ali škarjami odstranimo samo vršiček poganjka z enim ali dvema paroma listov. To prepreči, da bi poganjek rasel naprej v dolžino, in spodbudi rast dveh novih stranskih poganjkov iz zalistij tik pod rezjo. S to tehniko lahko zelo učinkovito zgostimo grm in povečamo število cvetov.
Oblikovanje in posebne oblike
Speči hibiskus je zelo prilagodljiv glede oblike. Najpogosteje ga gojimo v naravni obliki grma, kjer z rednim obrezovanjem vzdržujemo kompaktno in zaobljeno obliko. Pri tem pazimo, da ohranjamo odprto sredino grma in da so veje enakomerno razporejene. Cilj je ustvariti harmonično in uravnoteženo strukturo, ki bo omogočila obilno cvetenje po celotni površini.
Z nekaj več truda in potrpežljivosti lahko speči hibiskus vzgojimo tudi v obliki drevesca z enim samim deblom. To dosežemo tako, da izberemo mlado, močno rastlino z enim pokončnim poganjkom. Vse stranske poganjke, ki rastejo iz spodnjega dela glavnega stebla, redno odstranjujemo, dokler deblo ne doseže želene višine. Na vrhu nato pustimo, da se razvije nekaj stranskih vej, ki jih s prirezovanjem oblikujemo v gosto, zaobljeno krošnjo. Takšno drevesce je treba podpreti s palico, dokler se deblo dovolj ne odebeli.
Rastlino lahko gojimo tudi kot vzpenjalko ob opori, kot je rešetka ali ograja. Pri tem njene dolge, prožne veje sproti usmerjamo in privezujemo na oporo. S krajšanjem stranskih poganjkov spodbujamo gostejšo rast in pokritost opore. Ta način gojenja je primeren za ustvarjanje zelenih sten ali cvetočih zaslonov v toplejših podnebjih.
Ne glede na izbrano obliko je pomembno, da se zavedamo naravne rasti rastline in je ne poskušamo siliti v oblike, ki so ji tuje. Cilj obrezovanja ni popoln nadzor, ampak sodelovanje z rastlino, da poudarimo njeno naravno lepoto. Z opazovanjem in razumevanjem, kako se rastlina odziva na rez, bomo sčasoma razvili občutek za pravilno oblikovanje.
Nega po obrezovanju
Po močnejšem obrezovanju rastlina potrebuje nekaj podpore, da si opomore in začne z novo rastjo. Takoj po rezi je priporočljivo rastlino pognojiti z uravnoteženim gnojilom, da ji zagotovimo potrebna hranila za odgon novih poganjkov. Če smo obrezovali spomladi, je to tudi odličen čas za presaditev v svež substrat, če je to potrebno.
Zagotovimo ji tudi ustrezne pogoje glede svetlobe in vode. Po obrezovanju rastlina potrebuje veliko svetlobe, da lahko začne s fotosintezo in novo rastjo. Tudi potrebe po vodi se bodo s pojavom novih listov postopoma povečale, zato moramo temu prilagoditi zalivanje. Vendar pa pazimo, da ne zalivamo preveč, dokler rastlina ne razvije dovolj listne mase, ki bi porabila vso to vodo.
Redno pregledujemo mesta rezi, da se prepričamo, da se lepo celijo in da ni znakov bolezni ali gnitja. Večje rane, na primer na debelejših vejah, lahko po želji premažemo s cepilno smolo, čeprav to pri spečem hibiskusu običajno ni potrebno, saj se rane dobro celijo same.
Bodimo potrpežljivi. Po močnejši rezi bo rastlina potrebovala nekaj časa, da si opomore in začne z novo rastjo. Običajno se prvi novi poganjki pojavijo v nekaj tednih. Pravilno obrezana in negovana rastlina nas bo nagradila z bujno, zdravo rastjo in obilico svojih značilnih, elegantnih cvetov skozi vso sezono.
