Obrezovanje rdečega bora je tema, ki pogosto povzroča negotovost med vrtnarji, saj iglavci na obrezovanje reagirajo drugače kot listavci. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se borov ne obrezuje, lahko premišljeno in pravilno izvedeno krajšanje bistveno prispeva k zdravju, varnosti in estetskemu videzu drevesa. Ključno je razumeti, zakaj, kdaj in kako obrezovati, da bi se izognili napakam, ki bi lahko trajno poškodovale drevo. Ta članek ponuja strokovne smernice za obrezovanje rdečega bora, od osnovnih tehnik do oblikovalnih rezov, ki bodo zagotovile, da bo tvoj bor ostal zdrav in lep.
Zakaj in kdaj obrezovati rdeči bor
Obrezovanje rdečega bora se izvaja iz več razlogov, med katerimi so najpomembnejši sanitarni, varnostni in estetski. Sanitarno obrezovanje vključuje odstranjevanje odmrlih, poškodovanih ali bolnih vej. To je najpogostejši in najbolj nujen poseg, saj takšne veje predstavljajo vstopno točko za škodljivce in bolezni, poleg tega pa lahko padejo in povzročijo škodo. Z njihovim odstranjevanjem izboljšamo zdravje in zračnost krošnje.
Varnostno obrezovanje je potrebno, kadar veje ogrožajo stavbe, električne vode, poti ali prostore, kjer se zadržujejo ljudje. To vključuje odstranjevanje prenizkih vej, ki ovirajo prehod, ali vej, ki so strukturno šibke in bi se lahko zlomile v neurju. Pravilno izvedeno varnostno obrezovanje lahko prepreči resno materialno škodo in poškodbe.
Estetsko ali oblikovalno obrezovanje se izvaja za izboljšanje videza drevesa, nadzor nad njegovo velikostjo ali za ustvarjanje specifičnih oblik, kot je na primer pri bonsajih ali vrtnih borih (niwaki). Ta vrsta obrezovanja zahteva največ znanja in občutka, saj je cilj ohraniti naraven videz drevesa ali ustvariti želeno obliko, ne da bi mu škodovali. Sem spada tudi redčenje pregoste krošnje za boljšo osvetlitev notranjih delov.
Najboljši čas za obrezovanje rdečega bora je v obdobju mirovanja, torej pozno pozimi ali zelo zgodaj spomladi, preden se začne pretok sokov in nova rast. Obrezovanje v tem času zmanjša stres za drevo in zmanjša iztekanje smole. Odstranjevanje manjših suhih vej pa lahko opravimo kadarkoli v letu. Izogibaj se obrezovanju v vročih poletnih mesecih ali pozno jeseni, saj lahko rezi, narejeni jeseni, spodbujijo rast, ki pred zimo ne bo dovolj utrjena.
Osnovne tehnike obrezovanja
Pri obrezovanju rdečega bora je ključno razumeti, da bor ne tvori novih popkov na starem lesu. To pomeni, da če odrežeš vejo v delu, kjer ni iglic, ta del ne bo ponovno ozelenel. Zato se je treba izogibati rezanju v star les, razen če odstranjuješ celotno vejo. Rez vedno opravi tik nad stranskim poganjkom ali skupino iglic, ki lahko prevzamejo rast.
Pri odstranjevanju celotne veje je pomembno, da rez opraviš pravilno, tik ob deblu, vendar ne tako, da poškoduješ zadebeljen del ob dnu veje, ki se imenuje vejni obroč. Ta obroč vsebuje specializirana tkiva, ki omogočajo hitro in učinkovito zaraščanje rane. Rez mora biti gladek in čist, narejen tik za vejnim obročem. Nikoli ne puščaj dolgih štrcljev, saj ti ovirajo zaraščanje in so idealno mesto za razvoj bolezni.
Za debelejše veje je nujna uporaba tehnike treh rezov, da se prepreči trganje lubja na deblu. Prvi rez naredi na spodnji strani veje, približno 20-30 cm od debla, in sicer do približno četrtine debeline veje. Drugi rez naredi na zgornji strani veje, nekaj centimetrov dlje od prvega reza. Večina teže veje se bo odlomila pri tem rezu, spodnji rez pa bo preprečil, da bi se lubje strgalo po deblu navzdol. Tretji, končni rez naredi tik ob vejnem obroču, da odstraniš preostali štrcelj.
Po obrezovanju ran ni treba premazovati s cepilno smolo ali drugimi premazi. Raziskave so pokazale, da drevo samo najbolje zaceli svoje rane. Premazi lahko celo upočasnijo celjenje in pod seboj zadržujejo vlago, kar ustvarja ugodne pogoje za razvoj gliv. Izjema so morda le zelo velike rane na zelo starih drevesih, a tudi v teh primerih je učinkovitost premazov vprašljiva.
Oblikovalno obrezovanje za estetski videz
Oblikovalno obrezovanje je tehnika, ki se uporablja za nadzor rasti in ustvarjanje gostejše, bolj kompaktne krošnje. To je še posebej priljubljeno pri manjših, okrasnih sortah rdečega bora. Ključni poseg pri tem je krajšanje novih poganjkov, imenovanih “sveče”, ki se pojavijo spomladi. Te sveče so mladi, mehki poganjki, preden se na njih razvijejo iglice.
Krajšanje sveč se izvaja spomladi, ko dosežejo svojo končno dolžino, a se iglice na njih še niso razprle. Svečo lahko skrajšaš za polovico, tretjino ali celo več, odvisno od želenega učinka. To storiš preprosto tako, da jo odlomiš s prsti; uporaba škarij lahko poškoduje preostale iglice in povzroči rjavenje. Z krajšanjem sveč spodbudiš nastanek večjega števila popkov na dnu sveče, kar vodi v gostejšo rast v naslednjem letu.
S selektivnim krajšanjem sveč lahko usmerjaš rast in oblikuješ krošnjo. Če želiš upočasniti rast določene veje, njene sveče skrajšaj bolj. Če želiš, da se veja podaljša, sveče na njej pusti nedotaknjene ali jih skrajšaj le malo. Ta tehnika omogoča natančen nadzor nad obliko in gostoto drevesa in je temelj japonske umetnosti oblikovanja dreves (niwaki).
Poleg krajšanja sveč lahko estetsko obrezovanje vključuje tudi redčenje vej, da se ustvari bolj odprta in zračna struktura, ki poudari lepoto debla in ogrodja vej. Pri tem selektivno odstraniš nekatere veje v celoti, da odpreš pogled v notranjost krošnje. Ta pristop zahteva dober estetski čut in razumevanje naravne rasti drevesa, da končni rezultat izgleda uravnoteženo in naravno.
Orodja za obrezovanje in njihovo vzdrževanje
Uporaba pravega, ostrega in čistega orodja je ključnega pomena za uspešno obrezovanje. Za tanjše veje in krajšanje sveč (če ne uporabljaš prstov) so primerne ročne vrtnarske škarje. Za veje, debele do približno 4-5 cm, uporabi močnejše škarje z dolgimi ročaji (vzvodne škarje), ki omogočajo večjo moč reza. Za debelejše veje pa je nujna uporaba ročne žage za veje. Žaga naj ima ostre, čiste zobe, ki omogočajo gladek rez brez cefranja.
Kakovost orodja je pomembna. Cenejše orodje pogosto hitro postane topo in lahko povzroči stiskanje in poškodbe tkiva namesto čistega reza. Investicija v kakovostno orodje se dolgoročno obrestuje, saj omogoča lažje delo in boljše rezultate za zdravje drevesa. Po vsaki uporabi je treba orodje temeljito očistiti smole in rastlinskih sokov.
Vzdrževanje ostrine rezil je ključno. Topo orodje povzroča grde, nacefrane reze, ki se težje celijo in so bolj dovzetni za okužbe. Redno brusi rezila škarij in žag s primernim brusnim kamnom ali pilo. Ostra rezila zahtevajo manj sile in naredijo čist, gladek rez, ki se hitro zapre.
Dezinfekcija orodja je izjemno pomembna, da preprečiš prenos bolezni med drevesi. Preden začneš z obrezovanjem novega drevesa, ali še posebej, če si odstranjeval bolne veje, rezila razkuži. To lahko storiš z drgnjenjem z alkoholom (vsaj 70 %), raztopino belila (en del belila na devet delov vode) ali drugim komercialnim dezinfekcijskim sredstvom. Po dezinfekciji z belilom orodje speri z vodo in ga obriši do suhega, da preprečiš korozijo.
Pogoste napake pri obrezovanju in kako se jim izogniti
Ena najpogostejših in najhujših napak je rezanje v star les brez puščanja zelenih poganjkov. Kot že omenjeno, bor na takšnem mestu ne bo odgnal novih poganjkov, kar pomeni, da bo tam za vedno ostala gola veja. Preden odrežeš, se vedno prepričaj, da za rezom ostane vsaj nekaj iglic ali stranski poganjek, ki bo lahko nadaljeval z rastjo.
Druga pogosta napaka je puščanje predolgih štrcljev pri odstranjevanju vej. Ti “obešalniki” se ne morejo pravilno zarasti in postanejo mesto, kjer se začne gnitje, ki lahko prodre globoko v deblo. Vedno reži tik ob vejnem obroču, da omogočiš naravni proces celjenja drevesa. Nasprotno pa je napaka tudi rezanje v sam vejni obroč, saj s tem odstraniš tkiva, potrebna za celjenje.
Obrezovanje preveč naenkrat je še ena napaka, ki lahko drevo močno oslabi. Nikoli ne bi smel naenkrat odstraniti več kot 25 % celotne listne mase drevesa. Če je potrebno večje obrezovanje, ga raje razdeli na več let. Prekomerno obrezovanje povzroči velik stres, zmanjša sposobnost fotosinteze in lahko sproži panično odganjanje šibkih, navpičnih poganjkov (vodnih poganjkov).
Uporaba topega ali umazanega orodja je pogosta napaka, ki vodi do slabih rezov in prenosa bolezni. Vedno si vzemi čas za pripravo orodja pred začetkom dela. Prav tako se izogibaj obrezovanju v mokrem vremenu, saj se glivične spore v takšnih pogojih lažje širijo in okužijo sveže rane. Z upoštevanjem teh osnovnih pravil bo obrezovanje varno in učinkovito opravilo, ki bo koristilo tvojemu rdečemu boru.
📷 Arnstein Rønning, CC BY 3.0, via Wikimedia Commons
