Obrezovanje in krajšanje lovorikovca

Obrezovanje je eno najpomembnejših opravil pri negi lovorikovca, s katerim ne le ohranjamo želeno obliko in velikost, temveč tudi spodbujamo zdravo, gosto rast in preprečujemo bolezni. Lovorikovec je znan po svoji hitri rasti, zato je redno krajšanje nujno, če želimo imeti lepo oblikovano in urejeno živo mejo ali posamezen grm. Mnogi se obrezovanja bojijo, saj niso prepričani, kdaj in kako se ga pravilno lotiti. Vendar pa lovorikovec zelo dobro prenaša rez in odpušča tudi kakšno začetniško napako. Z znanjem o pravilnih tehnikah, primernem času in ustreznem orodju bo obrezovanje postalo preprosto in učinkovito opravilo.

Osnove obrezovanja: Kdaj in zakaj obrezovati?

Glavni razlog za obrezovanje lovorikovca je nadzor nad njegovo velikostjo in obliko. Brez rednega krajšanja lahko nekatere sorte zrastejo v precej velika drevesa, živa meja pa hitro postane preširoka, previsoka in neurejena. Z obrezovanjem rastlino prisilimo, da se razrašča bolj na gosto, saj vsak rez spodbudi rast več novih poganjkov pod mestom rezi. To je še posebej pomembno pri živih mejah, kjer želimo doseči gosto in zaprto strukturo od tal do vrha.

Drug pomemben razlog za obrezovanje je ohranjanje zdravja rastline. Z rednim odstranjevanjem odmrlih, poškodovanih ali bolnih vej preprečujemo širjenje bolezni in škodljivcev. Obrezovanje prav tako izboljša kroženje zraka v notranjosti krošnje. Gosta in slabo prezračena notranjost je idealno okolje za razvoj glivičnih bolezni, kot je listna luknjičavost. Z redčenjem pregostih delov omogočimo, da se listje po dežju hitreje posuši, kar zmanjša tveganje za okužbe.

Optimalen čas za obrezovanje je odvisen od namena rezi. Glavno oblikovalno obrezovanje je najbolje opraviti pozno spomladi ali zgodaj poleti, običajno po končanem cvetenju (konec junija, julij). Če obrezujemo v tem času, rastlina do jeseni razvije nove poganjke, ki imajo dovolj časa, da olesenijo in se pripravijo na zimo. Nekateri vrtnarji obrezujejo dvakrat letno: enkrat močneje poleti in enkrat lažje, korekturno, v začetku jeseni (konec avgusta, začetek septembra). Izogibati se je treba poznemu jesenskemu obrezovanju, saj to spodbudi rast, ki je občutljiva na zimski mraz.

Sanitarno obrezovanje, ki vključuje odstranjevanje odmrlih, polomljenih ali očitno bolnih vej, pa lahko opravimo kadarkoli med letom, takoj ko opazimo težavo. S hitrim ukrepanjem preprečimo, da bi se problemi razširili. Pomembno je, da pri tem orodje po vsakem rezu okužene veje razkužimo, da ne prenašamo bolezni na zdrave dele rastline.

Pravilna tehnika in orodja za obrezovanje

Za uspešno obrezovanje je ključna uporaba pravega orodja, ki mora biti vedno ostro in čisto. Za tanjše veje zadostujejo ročne vrtne škarje (orezovalne škarje). Za debelejše veje (do premera približno 4-5 cm) so primerne škarje z dolgimi ročaji (ročna žaga za veje), ki omogočajo večjo moč. Za najdebelejše veje pa bomo potrebovali zložljivo žago. Za oblikovanje živih mej so najprimernejše škarje za živo mejo, bodisi ročne ali električne/akumulatorske, ki omogočajo hitro in enakomerno striženje večjih površin.

Ne glede na to, katero orodje uporabljaš, poskrbi, da so rezila ostra. Topa rezila trgajo in mečkajo rastlinsko tkivo, namesto da bi naredila čist rez. Takšne poškodbe se celijo počasneje in so bolj dovzetne za okužbe. Prav tako je pomembna čistoča orodja. Pred in po uporabi, še posebej pa med obrezovanjem bolnih rastlin, rezila obriši z alkoholom ali drugim dezinfekcijskim sredstvom, da preprečiš prenos patogenov.

Pri krajšanju posameznih vej vedno režemo tik nad brstom ali stransko vejo. Rez naj bo rahlo poševen, tako da voda z njega odteka stran od brsta. Pri oblikovanju živih mej je pomembno, da je živa meja na dnu nekoliko širša kot na vrhu (trapezna oblika). To omogoča, da sončna svetloba doseže tudi spodnje dele rastline, kar preprečuje ogolevanje in zagotavlja gosto rast po celotni višini.

Pri uporabi električnih škarij za živo mejo delaj z mirnimi, pometajočimi gibi. Za doseganje ravne linije si lahko pomagaš z napeto vrvico med dvema količkoma. Ne poskušaj odrezati preveč naenkrat, še posebej, če so poganjki že oleseneli. Raje delaj postopoma. Vedno nosi zaščitna očala in rokavice, da se zaščitiš pred odrezanimi delci in morebitnim stikom z rastlinskim sokom.

Oblikovalna rez za žive meje in posamezne grme

Oblikovalna rez je ključna za vzdrževanje gostote in želene oblike. Pri mladi, na novo posajeni živi meji je pomembno, da jo v prvih dveh letih redno prirezujemo, čeprav še ni dosegla želene višine. Takoj po sajenju skrajšajmo vrhove za približno tretjino, da spodbudimo razraščanje od osnove. V naslednjih letih redno krajšajmo stranske poganjke, da se bo meja gostila, medtem ko višino postopoma povečujemo, dokler ne dosežemo želenega cilja.

Ko živa meja doseže končno višino, je potrebno redno vzdrževalno obrezovanje enkrat do dvakrat letno. Cilj je ohraniti obliko in preprečiti, da bi postala preraščena. Kot že omenjeno, je oblika, ki je spodaj širša kot zgoraj, idealna. To zagotavlja, da spodnji listi dobijo dovolj svetlobe in ne odpadejo. Pri vsakem obrezovanju odstranimo večino prirasta iz tekoče sezone.

Pri posameznih grmih imamo več svobode pri oblikovanju. Lahko jih pustimo rasti v bolj naravni obliki in jih le občasno redčimo ter odstranjujemo moteče veje. Če pa želimo bolj formalno obliko, na primer kroglo ali stožec, je potrebno bolj redno in natančno striženje, podobno kot pri živi meji. Tudi tu velja pravilo, da z rednim krajšanjem mladih poganjkov spodbujamo gostejšo in bolj kompaktno rast.

Pri obrezovanju se ne boj poseči tudi v notranjost grma. Občasno je treba odstraniti nekatere starejše, debelejše veje, ki se križajo ali rastejo v notranjost, da se krošnja odpre in prezrači. To bo izboljšalo osvetlitev notranjih delov in zmanjšalo tveganje za bolezni. Cilj je ustvariti uravnoteženo strukturo z zdravimi, dobro razporejenimi vejami.

Pomladitvena rez za starejše in zaraščene rastline

Včasih podedujemo ali zanemarimo lovorikovec, ki postane previsok, preširok, na spodnjem delu gol in na splošno neugleden. V takšnih primerih je rešitev radikalna pomladitvena rez. Lovorikovec na srečo zelo dobro prenaša tudi močno obrezovanje in je sposoben ponovno odgnati iz starega lesa. Ta postopek omogoča, da rastlino popolnoma prenovimo in ji damo novo priložnost.

Najboljši čas za pomladitveno rez je pozna zima ali zgodnja pomlad (februar, marec), preden se začne intenzivna rast. V tem času je rastlina v fazi mirovanja in ima shranjene velike zaloge energije v koreninah, kar ji bo omogočilo močno odganjanje. Rastlino lahko porežemo zelo nizko, tudi na 30 do 60 cm višine od tal. Čeprav se to zdi drastično, je to najboljši način za spodbujanje rasti novih, močnih poganjkov iz osnove.

Po tako močni rezi bo rastlina potrebovala nekaj dodatne nege. Spomladi jo pognojimo z uravnoteženim gnojilom, da ji zagotovimo potrebna hranila za novo rast. Pomembno je tudi redno zalivanje, še posebej v primeru sušne pomladi. Kmalu se bodo iz spečih očes na starem lesu začeli pojavljati novi poganjki. Pustimo, da zrastejo, in izmed njih izberemo najmočnejše in najbolje razporejene, ki bodo tvorili novo strukturo grma.

Že v prvi sezoni po rezi bo rastlina verjetno dosegla precejšnjo višino. V naslednjih letih te nove poganjke redno krajšamo in oblikujemo, kot bi to počeli z mlado rastlino, da ustvarimo gosto in kompaktno obliko. Čeprav bo vrt nekaj časa kazal golo podobo, je pomladitvena rez pogosto najboljša dolgoročna rešitev za stare in zanemarjene lovorikovce, saj jim povrne vitalnost in lepoto.

Nega rastline po obrezovanju

Po vsakem obrezovanju, še posebej po močnejšem, rastlina doživi določen stres. Z ustrezno nego ji lahko pomagamo, da si hitreje opomore in nadaljuje z zdravo rastjo. Prvi in najpomembnejši korak po obrezovanju je, da pospravimo vse odrezane veje in listje. To ni le estetskega pomena, ampak tudi sanitarnega, saj na odrezanih delih lahko prezimijo bolezni ali škodljivci. Odpadkov ne puščajmo pod živo mejo, ampak jih odstranimo z vrta ali jih, če so zdravi, zdrobimo in kompostiramo.

Po močnejšem obrezovanju, še posebej, če je opravljeno v sušnem obdobju, je priporočljivo rastlino dobro zaliti. To ji bo pomagalo nadomestiti izgubljeno listno maso in zmanjšalo stres. Zalivanje bo spodbudilo koreninski sistem k aktivnosti in podprlo rast novih poganjkov. Voda je ključna za transport hranil po rastlini, kar je v fazi regeneracije še posebej pomembno.

Obrezovanje odvzame rastlini del listov, ki proizvajajo energijo, zato je smiselno, da ji po rezi zagotovimo dovolj hranil. Če obrezujemo spomladi, lahko to sovpada z rednim letnim gnojenjem. Če obrezujemo poleti, lahko dodamo manjšo količino hitro delujočega tekočega gnojila, da spodbudimo novo rast. Gnojenje po rezi bo rastlini dalo potrebno energijo za hitro obnovo in tvorbo novih, zdravih listov.

Po obrezovanju redno spremljaj rastlino. Opazuj, kako se odziva, in bodi pozoren na rast novih poganjkov. To je tudi priložnost, da opaziš morebitne težave, kot so bolezni ali škodljivci, ki bi lahko napadli oslabljeno rastlino. S pravilno nego po obrezovanju bo tvoj lovorikovec hitro okreval, postal še gostejši in lepši ter ti še naprej služil kot čudovit okras ali funkcionalna živa meja na tvojem vrtu.